S 1.1.2024 prihajajo pomembne DDV spremembe, ki se dotikajo tako podjetij kot tudi posameznikov. Spremembe so povezane z oproščenimi storitvami v javnem interesu ter novimi obveznostmi za ponudnike plačilnih storitev. V nadaljevanju razkrivamo ključne točke, ki jih morate poznati.

Oproščene storitve v javnem interesu

Ena izmed ključnih sprememb se nanaša na 5. točko prvega odstavka 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Dopolnjena določba jasno navaja, da so oproščene storitve tiste, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive. Te storitve morajo biti neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, pri čemer skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov. Pomembno je, da ta oprostitev ne vodi k izkrivljanju konkurence in je v okviru izvajanja dejavnosti v javnem interesu.

Poročanje za ponudnike plačilnih storitev

Od 1. januarja 2024 dalje bodo ponudniki plačilnih storitev zavezani poročati o prejemnih plačilih. Zakon zahteva, da se poroča, če prejemnik plačila v Sloveniji prejme več kot 25 plačil iz tujine v koledarskem četrtletju. Namen te določbe je odkriti prodajalce, ki se ukvarjajo s prodajo blaga na daljavo, a ne plačujejo DDV v ustrezni državi.

spremembe v ZDDV-1

Spremembe so rezultat prenosa dveh direktiv Evropske unije: Direktive Sveta (EU) 2020/284 in Uredbe Sveta (EU) 2020/283. Te direktive krepijo upravno sodelovanje in boj proti goljufijam na področju DDV. S pomočjo teh sprememb se bo zmanjšal prostor za utaje DDV in povečala transparentnost v čezmejnih transakcijah.

Kaj pomeni prodaja blaga na daljavo?

Prodaja blaga na daljavo se obdavčuje na dva načina. Za manjše prodajalce, katerih letna vrednost dobav ne presega 10.000 EUR, velja, da obračunavajo DDV države, v kateri imajo sedež. Za večje prodajalce pa velja, da morajo obračunati DDV države prejemnika, torej kupca, ki je fizična oseba.

Ključne Izvedbe za Slovenijo

V Sloveniji bodo ponudniki plačilnih storitev, kot so banke in druge institucije, morali poročati o čezmejnih plačilih. To bo omogočilo FURS-u, da izmenja podatke s tujimi institucijami in na ta način lažje identificira prodajalce, ki ne plačujejo ustreznega DDV. Ta sistem centraliziranega poročanja se imenuje CESOP (Central System of Payment Information).

Izzivi in priložnosti

Ena izmed težav, s katerimi se bodo soočali tako poslovni subjekti kot davčne uprave, je identificiranje prejemnikov plačil. Z IBAN številkami in BIC kodami lahko nastanejo zmede, saj ima fizična oseba iz Slovenije lahko odprt račun v drugi državi. Kljub temu bodo ponudniki plačilnih storitev dolžni poročati o prejemnikih plačil, kar pomeni, da poslovanje preko tujih bank ne bo moglo skriti lokacije kupca ali prodajalca.

Zaključek

DDV spremembe 2024 prinašajo pomembne novosti, ki bodo vplivale na poslovanje in obveznosti podjetij v Sloveniji. Pomembno je, da se podjetja in posamezniki tem spremembam ustrezno prilagodijo, da se izognejo morebitnim težavam z davčno upravo. Bodite na tekočem s spremembami in se pripravite na novo dobo davčnih obveznosti!