Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe 2026 - koliko znaša in kdo jo dobi

Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe: koliko znaša in kdo jo dobi?

Štirideset let delovne dobe, za marsikoga se zdi kot celo življenje. Prav zato je zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe eden najpomembnejših stebrov slovenskega pokojninskega sistema. A koliko dejansko znaša? Kdo jo lahko uveljavi? In kaj prinašajo spremembe, ki so začele veljati leta 2026?

V tem prispevku razlagamo vse, kar morate vedeti o zagotovljeni pokojnini, od višine zneska do pogojev za pridobitev in napovedi za prihodnost.


Kaj je zagotovljena pokojnina?

Zagotovljena pokojnina (včasih imenovana tudi zajamčena ali minimalna pokojnina) je najnižji znesek pokojnine, ki ga država zagotavlja zavarovancem, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe. Gre za zakonsko določen minimum, pod katerega pokojnina ne more pasti, ne glede na to, kako nizka je bila vaša pokojninska osnova.

Pomembno je razlikovati med:

  • Zagotovljeno pokojnino: najnižji znesek za tiste s 40 leti dobe.
  • Navadno minimalno pokojnino: najnižja pokojnina za tiste, ki nimajo izpolnjene polne pokojninske dobe (ta znaša 352,58 € neto na mesec).

Koliko znaša zagotovljena pokojnina v 2026?

Po zakonu, ki se uporablja od 1. januarja 2026 dalje, znaša zagotovljena pokojnina za tiste, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe, 785 evrov.

Drugi viri navajajo nekoliko drugačne zneske:

VirZnesek
Zakonodaja (ZPIZ-2O)785 €
Izračun ZPIZ (maj 2026)819,01 € (od najnižje osnove)
Medijski podatki781,94 €

Razlike izhajajo iz različnih načinov izračuna, zagotovljena pokojnina je zakonski minimum, dejanska odmerjena pokojnina pa je lahko višja, odvisno od višine pokojninske osnove.

Povprečna bruto starostna pokojnina za tiste s 40 ali več leti pokojninske dobe znaša 1.262,99 € bruto oziroma 1.207,89 € neto.


Kdo je upravičen do zagotovljene pokojnine?

Pravico do zagotovljene pokojnine pridobite, če izpolnjujete oba pogoja:

  1. Pridobili ste pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah zakona.
  2. Dopolnili ste 40 let pokojninske dobe.

prehodnem obdobju od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2034 se namesto pogoja 40 let pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.


Pri kateri starosti lahko greste v pokoj s 40 leti dobe?

Starostna meja za upokojitev ob 40 letih pokojninske dobe se v prehodnem obdobju postopoma viša:

LetoStarost
202660 let
202760 let
202860 let in 3 mesece
202960 let in 6 mesecev
203060 let in 9 mesecev
203161 let
203261 let in 3 mesece
203361 let in 6 mesecev
203461 let in 9 mesecev

Po letu 2035 bo starostna meja za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let.

Znižanje starostne meje

Starostno mejo lahko znižate zaradi:

  • Skrbi za otroke – za vsakega otroka se starost zniža (6 mesecev za enega, 16 mesecev za dva, 26 za tri, 36 za štiri, 48 za pet ali več otrok).
  • Vojaškega roka – znižanje za dve tretjini vojaškega roka.
  • Zavarovalne dobe pred 20. letom.

Znižanje lahko uveljavite od starosti 62 let, vendar največ do 58. leta starosti. Za moške tako najnižja možna starost znaša 58 let, za ženske pa 56 let.


Kako se izračuna pokojnina?

Poenostavljena formula za izračun pokojnine je:

Pokojninska osnova × Odmerni odstotek = Odmerjena pokojnina

Odmerni odstotek v 2026

V letih 2026 in 2027 znaša odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5 %.

To pomeni, da če je vaša pokojninska osnova 1.200 €, bi odmerjena pokojnina znašala:

1.200 € × 63,5 % = 762 €

Ker je ta znesek pod 785 €, bi vam država zagotovila zagotovljeno pokojnino v višini 785 €.

Prihodnje spremembe odmernega odstotka

Od leta 2028 se bo odmerni odstotek postopoma zviševal:

LetoOdmerni odstotek za 40 let
2026–202763,5 %
2028–2034Postopno zviševanje
203570 %

Ob tem bo odmerni odstotek po 40 letih delovne dobe mogoče še zvišati  za 3 odstotne točke na leto nadaljnjega dela.


Kaj prinaša pokojninska reforma 2025 (ZPIZ-2O)?

Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki se uporablja od 1. 1. 2026, prinaša:

  • Zagotovljeno pokojnino 785 € za 40 let dobe.
  • Višjo dodatno odmero za otroke, vojaški rok in za 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe.
  • Postopno zviševanje odmernega odstotka od 2028 do 2035 (do 70 %).
  • Postopno podaljševanje obračunskega obdobja s 24 na 40 let (od 2028 dalje).

Višina pokojnine je odvisna od več dejavnikov: pokojninske osnove, dopolnjene pokojninske dobe, leta upokojitve, števila otrok, služenja vojaškega roka in morebitnega nadaljevanja dela.


Pogosta vprašanja o zagotovljeni pokojnini

Ali zagotovljena pokojnina velja za vse, ne glede na višino osnove?
Da, zagotovljena pokojnina je zakonski minimum. Če je vaša odmerjena pokojnina nižja od 785 €, vam država zagotovi 785 €.

Kaj pa, če imam 39 let pokojninske dobe?
Vlada je predlagala, da pokojnina za tiste z 39 leti dobe ne more biti nižja od 490 evrov, za 38 let 480 evrov, za 37 let pa 470 evrov.

Ali se zagotovljena pokojnina usklajuje?
Da, pokojnine se vsako leto uskladijo z rastjo plač in inflacijo. Leta 2026 so se pokojnine zvišale dvakrat, ob redni uskladitvi za 4,2 % in izredni za 1 %.

Kaj pomeni “brez dokupa”?
V prehodnem obdobju (2026–2034) se za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri nižji starosti upošteva pokojninska doba brez dokupa, torej doba, ki ni bila dokupljena.


Zaključek

Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe v letu 2026 znaša 785 evrov in predstavlja varnostno mrežo za vse, ki so svoj delovni vlek vložili v slovenski pokojninski sistem. Čeprav se starostna meja postopoma viša in se odmerni odstotek spreminja, ostaja 40 let pokojninske dobe ključni pogoj za dostojno pokojnino.

Če želite biti na tekočem tudi z drugimi pomembnimi finančnimi temami, vam priporočamo še naslednje vodnike:


Za uradne informacije in natančne izračune obiščite uradno stran Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) – osrednji državni portal s podatki o pokojninah.

Kriptovalute na spletnih platformah

Kakšna so tveganja uporabe kriptovalut na spletnih paltformah?

Kriptovalute omogočajo neposreden prenos sredstev iz denarnice na spletni račun, vendar takšno plačilo zahteva nekaj dodatnih preverjanj. Cena kovanca, izbrana mreža in varnost denarnice obstajajo ločeno od same igre.

Zato je smiselno tveganja razdeliti. Eno je povezano z igralnim računom, drugo pa nastane že pri pošiljanju in hranjenju kriptovalute.

Pred nakazilom preverite način izplačila

Hitrost prenosa sama ne pove, kako bo potekal celoten dvig sredstev. Pri izbiri načina plačila je koristno preveriti podprto valuto, mrežo ter pravila za polog in izplačilo.

Pri pregledu ponudbe lahko platforma pomaga primerjati različne možnosti spletnega igranja in razpoložljive načine plačila. Pred dejanskim prenosom je nato treba preveriti podatke neposredno na računu, kamor se sredstva pošiljajo, saj pri kriptovalutah napačno izbrana mreža ni enaka običajni napaki pri bančnem nakazilu.

Vrednost se lahko spremeni med pologom in dvigom

Če uporabnik položi 0,001 BTC, ima na računu še vedno določeno količino bitcoina. Njena protivrednost v evrih pa se lahko medtem spremeni zaradi gibanja tržne cene.

To se lahko zgodi tudi, če stanje na igralnem računu ostane povsem enako. Pri načrtovanju zneska je zato smiselno spremljati količino kriptovalute in njeno fiat protivrednost ločeno.

Stablecoini zmanjšujejo neposredno izpostavljenost običajnim cenovnim nihanjem, ker praviloma sledijo določeni valuti. Še vedno pa ostajajo tveganja izdajatelja, morebitnega odklona od ciljne vrednosti in uporabljene blockchain mreže.

USDT na različnih mrežah ni isti prenos

USDT se lahko uporablja na več omrežjih, med drugim na Ethereumu in TRON-u. Če prejemnik pričakuje USDT na eni mreži, pošiljatelj pa uporabi drugo, oznaka kovanca sama po sebi ne reši napake. Pred potrditvijo transakcije je zato vredno preveriti nekaj podatkov:

  • Ime kriptovalute. BTC, ETH, USDT in drugi žetoni imajo različne naslove ter pravila prenosa.
  • Blockchain mrežo. Pri USDT je treba preveriti, ali je zahtevan na primer Ethereum ali TRON.
  • Naslov prejemnika. Primerjava prvih in zadnjih znakov zmanjša možnost napake pri kopiranju.
  • Minimalni znesek. Račun lahko določa najmanjši sprejeti polog za posamezno valuto.
  • Omrežnino. Dejanski poslani in prejeti znesek je lahko odvisen od načina obračuna stroška.

Pri večjem znesku je smiselno najprej opraviti majhen testni prenos, kadar to dovoljujejo minimalni zneski. Tako je mogoče preveriti naslov in mrežo brez izpostavljanja celotnega zneska eni sami transakciji.

Potrditev na blockchainu pomeni, da je prenos praviloma dokončen. Kartičnega mehanizma za enostaven chargeback pri takem plačilu običajno ni.

Denarnica zahteva drugačno varnost

Pri lastni kripto denarnici dostop ni vezan samo na uporabniško ime in geslo. Seed phrase oziroma obnovitvena fraza lahko omogoči popoln nadzor nad sredstvi.

Zato je ne bi smel zahtevati niti domnevni svetovalec niti oseba, ki se predstavlja kot tehnična pomoč. Tudi zasebni ključ ne sodi v klepet, elektronsko sporočilo ali obrazec za podporo.

Slovenske banke opozarjajo še na drugo vrsto težave. NLB pri investicijskih prevarah opisuje lažne strani, zahteve za plačilo vnaprej in poskuse pridobivanja oddaljenega dostopa do telefona ali računalnika.

Podoben scenarij je aprila 2026 opisala tudi UniCredit Bank Slovenija. Goljufi so uporabnike klicali zaradi domnevnih »pozabljenih sredstev« na kriptomenjalnicah ter poskušali pridobiti dostop do naprav ali spletne banke.

Pravna zaščita ni pri vseh kriptosredstvih enaka

V EU se uredba MiCA za nekatere vrste kriptosredstev in povezanih storitev uporablja od decembra 2024. To pa ne pomeni, da ima vsak kovanec, storitev ali ponudnik enako regulativno obravnavo.

Banka Slovenije opozarja, da je lahko pravno varstvo pri določenih kriptosredstvih omejeno. Potrošnikom svetuje preverjanje dovoljenja ponudnika v EU in ustrezno zaščito denarnic.

Ta preverjanja so pomembna še pred prvim nakazilom. Pri kriptovalutah ima uporabnik pogosto več neposrednega nadzora nad prenosom, zato mora sam pravilno izbrati mrežo, naslov in način varovanja dostopa.

Pred potrditvijo prenosa

Največ napak je mogoče preprečiti še na zaslonu pred potrditvijo transakcije. Dobro je ponovno prebrati valuto, izbrano omrežje, naslov denarnice in znesek ter preveriti, ali se vsi podatki ujemajo z navodili na računu. Pri kopiranju naslova je smiselno primerjati vsaj prve in zadnje znake, saj že ena napačna črka ali številka lahko spremeni cilj prenosa.

Pri kriptovalutah hitrost prenosa pride skupaj z večjo odgovornostjo za tehnične podrobnosti. Koristno je preveriti tudi višino omrežne provizije in se prepričati, da prejemnik podpira izbrano verigo. Nekaj dodatnih sekund preverjanja pred klikom je precej uporabnejših kot iskanje rešitve po že potrjeni blockchain transakciji.

poslovanje gospodarskih družb 2025

Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025: Rekordni dobički in stabilna rast

Leto 2025 je za slovensko gospodarstvo pomenilo obdobje izjemne odpornosti in prilagodljivosti. Po podatkih, ki jih je zbrala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (), je poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025 zaznamovala stabilna rast prihodkov in opazno izboljšanje neto čistega dobička. Kljub globalnim negotovostim so slovenska podjetja dokazala, da znajo izkoristiti priložnosti na tujih trgih in hkrati krepiti domačo potrošnjo.
V tem izčrpnem poročilu bomo podrobno analizirali ključne finančne kazalnike, ki so oblikovali gospodarsko sliko Slovenije v preteklem letu. Osredotočili se bomo na to, kako je poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025 vplivalo na različne velikostne skupine podjetij, katere panoge so bile najbolj dobičkonosne in kakšni so obeti za prihodnost. Za podjetnike, ki želijo optimizirati svoje , so ti podatki ključni za strateško načrtovanje.

Pregled ključnih številk: Rast na vseh področjih

Ko analiziramo poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025, ne moremo spregledati dejstva, da je podatke iz letnih poročil predložilo kar 73.803 družb. To je 1,7 % več kot v letu poprej, kar kaže na vitalnost slovenskega podjetniškega prostora. Še bolj spodbuden je podatek o neto čistem dobičku, ki se je povzpel na 7,3 milijarde evrov, kar predstavlja 13-odstotno rast glede na leto 2024.
Kazalnik
Vrednost v letu 2025
Indeks (2025/2024)
Število družb
73.803
101,7
Število zaposlenih
536.844
100,3
Skupni prihodki
148,5 mrd EUR
104
Neto čisti dobiček
7,3 mrd EUR
113
Neto dodana vrednost
36,0 mrd EUR
105
Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025 je temeljilo na povečanju prihodkov na domačem trgu (za 4 %) in zmerni rasti na tujih trgih (za 2 %). Zanimivo je, da se je izvoz v primerjavi z letom 2024 povečal za kar 17,1 %, kar je bistveno prispevalo k izboljšanju zunanje trgovinske bilance. Več o aktualnih gospodarskih novicah si lahko preberete na portalu .

Analiza po velikosti: Mikro podjetja kot motor rasti

Eno največjih presenečenj, ki jih je prineslo poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025, je izjemna uspešnost mikro družb. Te so svoj neto čisti dobiček povečale za neverjetnih 52 %. Čeprav posamezno mikro podjetje morda nima velikega vpliva, pa njihov skupni prispevek h gospodarski dinamiki postaja vse pomembnejši.

Mikro in majhna podjetja

Mikro družbe so v letu 2025 predstavljale kar 83,7 % vseh podjetij v Sloveniji. Njihova agilnost jim je omogočila hitro prilagajanje tržnim spremembam. Majhna podjetja so prav tako beležila stabilno rast, saj so neto čisti dobiček povečala za 7 %. Za te subjekte je ključno, da imajo urejeno , saj to omogoča boljši pregled nad stroški in investicijami.

Srednje in velike družbe

Velike družbe ostajajo steber slovenskega izvoza. Čeprav jih je po številu le 0,5 %, so v letu 2025 ustvarile kar 48,4 % vseh prihodkov od prodaje in več kot 60 % prihodkov na tujem trgu. Njihovo poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025 je bilo stabilno, z 10-odstotno rastjo neto čistega dobička.
Rast neto čistega dobička po velikosti podjetij v letu 2025

Sektorska analiza: Kdo so zmagovalci leta 2025?

Pri preučevanju poslovanja gospodarskih družb v Sloveniji 2025 po dejavnostih opazimo, da predelovalne dejavnosti še vedno ostajajo najpomembnejši sektor. Zaposlujejo največ ljudi (35,2 % vseh zaposlenih) in ustvarijo največji delež neto čistega dobička (1,9 milijarde evrov).
1.Predelovalne dejavnosti: Rast so poganjale predvsem farmacevtska industrija in proizvodnja električnih naprav.
2.Trgovina: Z 1,3 milijarde evrov neto čistega dobička ostaja na drugem mestu, pri čemer je bila rast najbolj izrazita v trgovini na drobno.
3.Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti: Ta sektor je zabeležil kar 46-odstotno rast neto čistega dobička, kar kaže na povečano povpraševanje po svetovalnih in inženirskih storitvah.
Pravilna razvrstitev po je nujna za vsako podjetje, saj vpliva na statistično spremljanje in morebitne državne spodbude.

Regionalni pregled: Osrednjeslovenska regija še vedno prednjači

Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025 razkriva velike razlike med regijami. Osrednjeslovenska regija ostaja gospodarsko središče države, saj v njej posluje skoraj 43 % vseh družb, ki ustvarijo skoraj polovico vsega neto čistega dobička v državi.
Vendar pa ne smemo spregledati uspehov drugih regij. Jugovzhodna Slovenija in Savinjska regija sta prav tako pomembna igralca, predvsem zaradi močne industrijske baze. Podravska regija pa s 13,4 % vseh družb ostaja ključna za razvoj severovzhodnega dela Slovenije.

Dodana vrednost: Ključ do dolgoročne konkurenčnosti

Eden najpomembnejših kazalnikov, ki ga izpostavlja poročilo o poslovanju gospodarskih družb v Sloveniji 2025, je neto dodana vrednost na zaposlenega. Ta se je v letu 2025 povečala za 4 % in dosegla povprečje 67.102 evrov. To je jasen znak, da slovenska podjetja vlagajo v avtomatizacijo, digitalizacijo in razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so pričakovano dosegle velike družbe (82.104 evrov), kar jim omogoča izplačevanje višjih plač in večja vlaganja v raziskave in razvoj. Za manjša podjetja ostaja izziv, kako povečati ta kazalnik, pri čemer so neprecenljivi.

Finančni položaj in struktura financiranja

Analiza bilanc stanja kaže, da se je premoženje družb v letu 2025 realno povečalo za 4,2 %. Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025 je zaznamovalo tudi izboljšanje kapitalske ustreznosti. Delež lastniškega financiranja se je povečal na 51,7 %, kar pomeni, da so podjetja manj odvisna od zunanjih virov financiranja in bolj odporna na morebitne finančne šoke.
Zanimivo je tudi, da so podjetja povečala svoja denarna sredstva za 14 %, kar kaže na previdnost pri investiranju oziroma kopičenje likvidnosti za prihodnje priložnosti. Več o možnostih varnega investiranja in lahko najdete na finančnih portalih.

Poseben poudarek: Poslovanje zadrug v letu 2025

V dodatku poročila AJPES je obravnavano tudi poslovanje zadrug. Čeprav predstavljajo le majhen del gospodarstva (0,7 % vseh prihodkov), so ključne za kmetijski sektor in lokalno okolje. V letu 2025 so zadruge skoraj podvojile svoj neto čisti dobiček, kar kaže na uspešno prestrukturiranje in prilagajanje tržnim razmeram.

Zaključek in obeti za naprej

Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji 2025 je bilo več kot uspešno. Rekordni dobički, rast dodane vrednosti in izboljšana kapitalska struktura so trdni temelji za prihodnost. Kljub temu pa se podjetja soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje delovne sile, naraščajoči stroški energentov in potreba po hitrem zelenem prehodu.
Za vsakega podjetnika je ključno, da redno spremlja te kazalnike in svoje poslovanje prilagaja trendom. Urejeno sta pri tem nepogrešljiva partnerja na poti do uspeha.
Slovenija v letu 2026 vstopa z optimizmom, podprtim s številkami, ki potrjujejo, da je slovensko gospodarstvo na pravi poti.
kdaj je ddv 22 in kdaj 9 5

Kdaj je DDV 22 in kdaj 9 5: Vodnik za Slovenske davčne stopnje

Davčna stopnja DDV (davek na dodano vrednost) je pomemben dejavnik, ki vpliva na cene izdelkov in storitev v Sloveniji. Veliko ljudi se sprašuje, kdaj je DDV 22 in kdaj 9 5, saj razumevanje teh stopenj pomaga pri finančnem načrtovanju, tako za podjetja kot za posameznike. V tem prispevku bomo podrobno razložili, kdaj se uporablja 22-odstotna in kdaj 9,5-odstotna stopnja DDV, kako delujejo, in kaj to pomeni za vas. Če želite izvedeti več o tem, kdaj je DDV 22 in kdaj 9 5, berite naprej!

Kaj je DDV in zakaj je pomemben?

DDV je posredni davek, ki ga plačujejo končni potrošniki, medtem ko podjetja delujejo kot posredniki, ki ga zaračunajo in predajo državi. V Sloveniji so trenutno v veljavi tri stopnje DDV: splošna (22 %), znižana (9,5 %) in ničelna (0 %). Razumevanje, kdaj je DDV 22 in kdaj 9 5, je ključno za pravilno obračunavanje in skladnost z zakonodajo.

Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) se stopnje določajo glede na vrsto blaga ali storitve. Splošna stopnja 22 % velja za večino izdelkov, medtem ko 9,5 % zajema določene osnovne dobrine in storitve. V nadaljevanju bomo raziskali, kdaj se te stopnje uporabljajo.

Kdaj je DDV 22?

Splošna stopnja DDV 22 % je privzeta davčna stopnja v Sloveniji in velja za večino blaga in storitev, razen če ni izrecno določena drugačna stopnja. Tukaj so primeri, kdaj je DDV 22:

  • Elektronske naprave: Pametni telefoni, prenosniki, televizorji.

  • Oblačila in obutev: Modni izdelki, ki niso otroške velikosti.

  • Restavracijske storitve: Hrana in pijača, ki se strežeta v restavracijah (razen nekaterih izjem).

  • Nepremičnine: Nakup novih stanovanj ali poslovnih prostorov.

Kategorija

Primer

DDV Stopnja

Elektronika

Pametni telefon

22 %

Oblačila

Jakna za odrasle

22 %

Storitve

Prevajanje

22 %%

Čeprav je 22 % pogosta stopnja, obstajajo izjeme, ki jih obravnavamo v naslednjem razdelku.

Kdaj je DDV 9,5?

Znižana stopnja DDV 9,5 % velja za določene kategorije blaga in storitev, ki jih država obravnava kot osnovne ali socialno pomembne. Tukaj so primeri, kdaj je DDV 9 5:

  • Hrana: Sveže sadje, zelenjava, meso in ribe.

  • Knjige in revije: Tiskani in digitalni izvodi (razen tistih z erotično vsebino).

  • Farmacija: Leki na recept in medicinski pripomočki.

  • Kulturne storitve: Vstopnice za gledališče, kino in muzeje.

  • Storitev frizerstva

Kategorija

Primer

DDV Stopnja

Hrana

Sveže jabolka

9,5 %

Knjige

Roman

9,5 %

Zdravila

Tablete na recept

9,5 %

Ta znižana stopnja pomaga znižati stroške za potrošnike pri esencialnih dobrinah.

Grafikon: Primerjava DDV stopenj

kdaj je ddv 22 in kdaj 9 5 Grafikon
kdaj je ddv 22 in kdaj 9 5 Grafikon

Pravila in izjeme

Pomembno je vedeti, kdaj se kateri DDV uporabi, saj lahko napačna uporaba stopenj povzroči globe. FURS redno posodablja seznam blaga in storitev, zato je priporočljivo spremljati njihove uradne objave. Na primer, nekateri izdelki, kot so otroška oblačila, so izvzeti iz 22 % in podvrženi 9,5 %, kar velja tudi za nekatere ekološke proizvode.

Citat iz sveta financ

"Pravilno razumevanje davčnih stopenj, kot sta 22 % in 9,5 %, je ključ do uspešnega poslovanja in finančne stabilnosti v Sloveniji." – Franjo Bobinac, nekdanji predsednik uprave Gorenja in ugleden finančni strokovnjak.

Ta izjava poudarja pomen znanja o DDV za podjetja in posameznike.

Kako to vpliva na vas?

Za potrošnike pomeni razlika med 22 % in 9,5 % nižje stroške pri nakupu osnovnih dobrin. Podjetja morajo pravilno obračunavati DDV, da se izognejo kaznim. Če se sprašujete, kdaj je DDV 22 in kdaj 9 5 pri svojih nakupih, preverite račun ali se posvetujte s FURS.

Praktični nasveti

  • Preverjanje: Uporabite spletni kalkulator DDV na strani FURS, da ugotovite pravo stopnjo.

  • Dokumentacija: Shranjujte račune, ki prikazujejo DDV, za morebitne davčne preglede.

  • Posvetovanje: Za zapletene primere se posvetujte z davčnim svetovalcem.

Zaključek

Razumevanje,  razlike med DDV 22 in DDV 9.5, je bistveno za vsakogar, ki želi optimizirati svoje finance v Sloveniji. Splošna stopnja 22 % velja za večino izdelkov, medtem ko 9,5 % podpira dostopnost osnovnih potrebščin. Sledenje spremembam in pravilnemu obračunavanju vam lahko prihrani denar in težave. Za dodatne informacije obiščite spletno stran FURS ali začnite z uporabo orodij za davčno planiranje.

Preberite še:

Slovenska minimalna plača neto 2025

Slovenska minimalna plača neto 2025: Pregled sprememb, vplivov in primerjav

V letu 2025 je slovenska minimalna plača doživela pomembne spremembe, ki vplivajo na delavce, delodajalce in celotno gospodarstvo. Ta članek podrobno analizira bruto in neto zneske minimalne plače, primerja Slovenijo z drugimi evropskimi državami ter razpravlja o vplivu teh sprememb na različne deležnike.


1. Dvig minimalne plače 2025: Kaj se je spremenilo?

V skladu z Uradnim listom RS št. 5 z dne 31. januarja 2025 je bila minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2025, zvišana za 1,9 % v primerjavi z letom 2024.

Tabela 1: Primerjava minimalne plače med letoma 2024 in 2025

LetoBruto minimalna plača (€)Neto minimalna plača (€)Povečanje (%)
20241.253,90~902,00-
20251.277,72~902,001,9 %

Opomba: Neto znesek je ocenjen na podlagi povprečnih davčnih obremenitev.


2. Bruto minimalna plača 2025: Podrobnosti

Bruto minimalna plača 2025 znaša 1.277,72 € mesečno. Ta znesek predstavlja osnovo za izračun prispevkov za socialno varnost in davkov. Pomembno je razumeti razliko med bruto in neto zneskom, saj bruto plača vključuje vse obvezne prispevke, ki jih plača delodajalec in delavec.


3. Slovenska minimalna plača neto 2025: Kaj pomeni za delavce?

Čeprav je bruto minimalna plača 2025 višja, neto znesek, ki ga delavec prejme, ostaja približno enak (~902 €). To pomeni, da se dejanski razpoložljivi dohodek delavcev ni bistveno spremenil, kljub nominalnemu povečanju bruto plače.


4. Primerjava Slovenije z drugimi evropskimi državami

Slovenija se uvršča med države z višjo minimalno plačo v EU. Vendar pa obstajajo razlike med državami glede bruto in neto zneskov ter življenjskih stroškov.

Tabela 2: Primerjava minimalnih plač v EU (2025)

DržavaBruto minimalna plača (€)Neto minimalna plača (€)
Slovenija1.277,72~902,00
Poljska1.091,00~808,00
Hrvaška970,00~753,00
Nemčija2.222,00~1.514,00
Francija1.801,80~1.426,30

Vir: Eurostat, 2025


5. Vpliv dviga minimalne plače 2025 na gospodarstvo

Dvig minimalne plače ima večplastne učinke:

  • Za delavce: Povečanje bruto plače lahko izboljša socialno varnost in pokojninske pravice.
  • Za delodajalce: Višji stroški dela lahko vplivajo na zaposlovanje in konkurenčnost.
  • Za državo: Višji prispevki lahko povečajo prihodke v proračun, vendar lahko tudi vplivajo na inflacijo.

6. Prihodnje spremembe: Dolgotrajna oskrba in zdravstveni prispevki

Od 1. julija 2025 bo uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % za delavce, delodajalce in upokojence. Poleg tega je obvezni zdravstveni prispevek od 1. marca 2025 določen na 37,17 €.


7. Pogosta vprašanja (FAQ)

1. Kakšna je slovenska minimalna plača neto v letu 2025?

Neto minimalna plača v Sloveniji za leto 2025 je približno 902 €.

2. Kolikšna je bruto minimalna plača 2025?

Bruto minimalna plača za leto 2025 znaša 1.277,72 €.

3. Kako se je spremenila minimalna plača v primerjavi z letom 2024?

Minimalna plača se je povečala za 1,9 %, kar pomeni zvišanje za 23,82 € bruto.

4. Kako bo uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo vplivala na neto plačo?

Uvedba 1 % prispevka za dolgotrajno oskrbo bo nekoliko zmanjšala neto plačo delavcev.

5. Kje lahko najdem več informacij o minimalni plači v Sloveniji?

Več informacij je na voljo na uradnih spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na spletni strani Statističnega urada RS.

VIR: Donosno.si

Preverite še ostale prispevke: NOVICE

 

 

Popoldanski sp normiranec

Popoldanski s.p. normiranec 2025: Koliko lahko zaslužite, kakšni so prispevki in stroški?

Odločitev za odprtje popoldanskega s.p. je priljubljena izbira med posamezniki, ki želijo poleg redne zaposlitve dodatno zaslužiti. Vendar pa je pred tem pomembno razumeti, kaj pomeni biti popoldanski sp normiranec, kakšni so prispevki, stroški in koliko lahko dejansko zaslužite.

PREBERITE PRISPEVEK: Normiranec DA ali NE?


Kaj pomeni biti popoldanski sp normiranec 2025?

Popoldanski s.p. normiranec je oseba, ki poleg redne zaposlitve opravlja samostojno dejavnost in se odloči za obdavčitev po sistemu normiranih odhodkov. To pomeni, da se mu priznajo pavšalni odhodki v višini 80 % prihodkov, ne glede na dejanske stroške poslovanja.

V letu 2025 se priznani odhodki za popoldanske s.p. normirance določajo glede na višino prihodkov:

  • Pri prihodkih do 12.500 EUR se priznajo odhodki v višini 80 %.

  • Pri prihodkih od 12.500 do 30.000 EUR se priznajo odhodki v višini 40 %.

  • Pri prihodkih nad 30.000 EUR se priznajo odhodki v višini 0 %.

To pomeni, da je obdavčitev ugodnejša za tiste z manjšimi dejanskimi stroški in prihodki do 30.000 EUR.


Popoldanski sp normiranec 2025: Novosti in omejitve

V letu 2025 bodo veljale določene spremembe za popoldanske s.p. normirance. Čeprav bo prehodno obdobje omogočalo, da bodo lahko ostali v sistemu normiranstva tudi tisti, ki bodo presegli prihodke 30.000 EUR, bo od leta 2026 dalje ta meja strogo omejena. Tako bo izstop iz sistema normiranstva za popoldanske s.p.-je obvezen, če bodo v dveh zaporednih letih presegli povprečje 30.000 EUR letnih prihodkov. (Data d.o.o.)


Popoldanski sp prispevki: Kaj morate plačevati?

Obvezni pavšalni popoldanski sp prispevki:

  • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ): 46,28 EUR
  • Prispevek za zdravstveno zavarovanje (ZZ): 46,87 EUR

Skupaj to znaša 93,15 EUR mesečno. Ti popoldanski sp prispevki se plačujejo do 20. v mesecu za pretekli mesec. Če popoldanski s.p. posluje manj kot 15 dni v mesecu, se mu obračunajo polovični prispevki za PIZ, prispevke za ZZ pa plača v celoti.


Popoldanski sp stroški: Kaj še morate upoštevati?

Poleg prispevkov obstajajo še drugi stroški, ki jih morate upoštevati:

  • Računovodske storitve: Mesečni stroški za računovodstvo se gibljejo od 50 EUR dalje, odvisno od obsega poslovanja.
  • Vodenje TRR računa: Mesečni stroški vodenja poslovnega računa na banki znašajo približno 15 EUR.
  • Ostali stroški: Sem spadajo stroški za internet, telefon, elektriko, ogrevanje, amortizacijo opreme itd., ki lahko znašajo okoli 150 EUR mesečno.

Popoldanski sp koliko lahko zasluži?

Dejanski zaslužek popoldanskega s.p. je odvisen od več dejavnikov, vključno z vrsto dejavnosti, obsegom poslovanja in stroški. Pomembno je upoštevati, da se pri normiranem s.p. priznajo pavšalni odhodki v višini 80 % prihodkov, kar pomeni, da je obdavčitev ugodnejša za tiste z manjšimi dejanskimi stroški.


Akontacija dohodnine popoldanski sp: Kako se izračuna?

Akontacija dohodnine za popoldanski s.p. se izračuna na podlagi ocenjenih prihodkov in odhodkov. Za normirance se davčna osnova izračuna kot 20 % prihodkov, saj se priznajo 80 % normirani odhodki. Na to osnovo se obračuna 20 % davek. Akontacija se plačuje mesečno ali trimesečno, odvisno od višine davčne obveznosti.


Popoldanski sp prispevki: Vpliv na pokojnino

Plačevanje popoldanski sp prispevkov ne vpliva neposredno na višino vaše pokojnine, saj so ti prispevki namenjeni predvsem zavarovanju za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Vendar pa lahko dodatno zavarovanje pozitivno vpliva na vašo socialno varnost.


Zaključek

Odprtje popoldanskega s.p. normiranca je lahko odlična priložnost za dodatni zaslužek, vendar je pomembno, da pred tem dobro razumete vse obveznosti, prispevke in stroške, ki jih to prinaša. Priporočljivo je, da se pred odločitvijo posvetujete z računovodjo ali podjetniškim svetovalcem, da boste lahko sprejeli najboljšo odločitev glede na vaše individualne okoliščine.


 

Spremembe zakona o ddv 2025

Spremembe zakona o DDV 2025: Ključne novosti!

Vlada Republike Slovenije je 30. avgusta 2024 potrdila prvi paket davčnih sprememb, ki vključuje tudi spremembe zakona o DDV 2025. Te bodo začelele veljati s 1. januarjem 2025 in prinašajo pomembne prilagoditve za mala podjetja, obdavčitev določenih izdelkov ter administrativne postopke.

Ključne spremembe zakona o DDV 2025

1. Višji prag za obvezno DDV identifikacijo za mala podjetja

Prenos Direktive 2020/285/EU prinaša zvišanje praga letnega prometa za obvezno DDV identifikacijo s trenutnih 50.000 EUR na 60.000 EUR. Podjetja s prometom med 50.000 in 60.000 EUR bodo lahko izstopila iz rednega sistema DDV, pod določenimi pogoji pa bo oprostitev mogoča še do 66.000 EUR.

2. Spremembe pri obdavčitvi umetniških predmetov

Omejuje se uporaba maržne ureditve za preprodajalce umetniških predmetov. Pogoj za uporabo te ureditve je, da predhodna dobava ni bila obdavčena po nižji stopnji.

3. Obdavčitev sladkanih in aromatiziranih pijač

Za pijače z dodanimi sladili, sladkorjem ali aromami se uvaja splošna stopnja DDV, kar bo vplivalo na energijske pijače, gazirane pijače ter nekatere sadne napitke. Naravne arome, sadni in zelenjavni sokovi ter oreščkovi napitki ostajajo obdavčeni po znižani stopnji.

4. Spremembe na področju DDV evidenc

Zavezanci bodo morali voditi ločene evidence obračunanega in odbitega DDV ter jih davčnemu organu posredovati v elektronski obliki. Predlagana je tudi uvedba predizpolnjenega obračuna DDV prek eDavkov.

5. Identifikacija več davčnih zavezancev kot skupina za DDV

Več povezanih davčnih zavezancev se bo lahko identificiralo kot skupina za DDV, če so finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani. To bo omogočilo skupno obračunavanje DDV.

6. Odbitek DDV pri posebni ureditvi za plačano realizacijo

Zavezanci, ki kupujejo blago ali storitve od zavezancev, ki uporabljajo obračun po plačani realizaciji, bodo DDV lahko odbili šele ob plačilu. Na računu bo morala biti jasno označena "Posebna ureditev – plačana realizacija".

7. Izdajanje računov pri prodaji preko avtomatov

Izjema od obveznosti izdajanja računov se razširja na vse vrste avtomatov, ob tem pa se uvaja obveznost poročanja podatkov o prodaji davčnemu organu.

8. Omejitev zahtevkov za vračilo presežka DDV

Zahtevki za vračilo presežka DDV bodo mogoči v roku največ petih let od predložitve DDV obračuna.

Vpliv sprememb zakona o DDV 2025 na podjetja

Zvišanje praga za DDV identifikacijo bo razbremenilo mala podjetja. Trgovci z umetniškimi predmeti in proizvajalci sladkanih pijač bodo morali prilagoditi svoje poslovanje novim davčnim pravilom. Uvedba elektronskih evidenc in predizpolnjenih obračunov bo zmanjšala administrativno breme, hkrati pa zagotovila boljši nadzor nad pobiranjem DDV.

Spremembe zakona o DDV 2025 predstavljajo ključen premik v slovenskem davčnem sistemu, zato bodo morala podjetja prilagoditi svoje procese, da bodo lahko izkoristila ugodnosti novih ureditev ter se izognila morebitnim dodatnim obremenitvam.

Vir: E-UPRAVA

Spremembe ZDDV-1

Pomembne novosti pri DDV: Spremembe ZDDV-1

Vlada Republike Slovenije je 30. avgusta 2024 potrdila prvi paket davčnih sprememb, ki vključuje novosti na področju Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Te spremembe, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025, prinašajo ključne prilagoditve, ki bodo vplivale na mala podjetja, obdavčitev določenih izdelkov in poenostavitev administrativnih postopkov.

Kaj je novega?

  1. Višji prag za obvezno DDV identifikacijo za mala podjetja Če vaše podjetje ustvari letni promet med 50.000 in 60.000 EUR, boste lahko izstopili iz sistema DDV. Prag se namreč zvišuje na 60.000 EUR, kar pomeni manj administrativnega dela za mala podjetja.
  2. Obdavčitev umetniških predmetov Pri trgovanju z umetniškimi predmeti prihaja do sprememb, ki bodo vplivale na preprodajalce. Če je bil predmet že obdavčen po nižji stopnji, maržna ureditev ne bo več veljala.
  3. Višja DDV stopnja za sladkane in aromatizirane pijače Če prodajate sladkane, gazirane ali aromatizirane pijače, pričakujte višjo DDV stopnjo. To bo vplivalo na prodajo pijač, kot so energijske pijače, nekatere sadne pijače in mlečni napitki.
  4. Uvedba elektronskih evidenc za DDV Lažji bo nadzor nad DDV, saj bo obvezno voditi in predložiti ločene evidence o obračunanem in odbitem DDV v elektronski obliki. Novost bo tudi predizpolnjeni DDV obračun, kar bo poenostavilo postopke za podjetja.
  5. Skupinska identifikacija za DDV Več povezanih podjetij bo lahko delovalo kot ena skupina za DDV, če so med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani. To pomeni enostavnejše obračunavanje DDV za skupine podjetij.
  6. Posebna ureditev – plačana realizacija Pri uporabi te posebne ureditve bo odbitek DDV mogoč šele po plačilu računa. Jasno bo treba navesti, da gre za posebno ureditev.
  7. Izdajanje računov pri avtomatih Prodajate preko avtomatov? Sedaj boste morali poročati podatke o prodaji avtomatskih storitev in blaga davčnim organom, kar bo izboljšalo nadzor nad transakcijami.
  8. Omejitev vračila presežka DDV Če boste zahtevali vračilo presežka DDV, to po novem lahko storite v roku največ petih let.

Kako bo to vplivalo na vaše poslovanje?

Zvišanje praga za DDV identifikacijo bo olajšalo delo malim podjetjem, ki se bodo izognila obsežnim administrativnim bremenom. Spremembe pri obdavčitvi umetniških predmetov in sladkanih pijač bodo zahtevale prilagoditve poslovanja. Elektronske evidence in predizpolnjeni obračuni bodo podjetjem prihranili čas, hkrati pa izboljšali nadzor nad DDV.

Te spremembe prinašajo nove priložnosti za optimizacijo poslovanja, zato se pripravite na prilagoditve in izkoristite koristi, ki jih ponujajo.

Vir: E-UPRAVA

Regres za prehrano

Regres za prehrano med delom javni sektor: Višina od 01.07.2024 znaša 6.94 EUR

Višina regresa za prehrano za javne uslužbence in funkcionarje

Višina regres za prehrano med delom za javne uslužbence in funkcionarje v obdobju od 1. julija do 31. decembra 2024 znaša 6,94 evra. Ta znesek je določen na podlagi rasti cen prehrambnih izdelkov, ki jo spremlja Statistični urad Republike Slovenije. Na podlagi podatkov za obdobje od januarja do junija 2024 je bil količnik rasti cen prehrambnih izdelkov (vključno s hrano in brezalkoholnimi pijačami) določen na 1,006. Kar je povzročilo rahlo povišanje regresa.

Usklajevanje regres za prehrano na podlagi rasti cen

Usklajevanje regresa za prehrano se izvaja vsakih šest mesecev, skladno z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 136/22). Namen te uskladitve je zagotoviti, da znesek regresa sledi spremembam cen na trgu, zlasti cenam prehrambnih izdelkov. Statistični urad spremlja te spremembe in jih vsakih šest mesecev posreduje Ministrstvu za javno upravo, ki nato ustrezno prilagodi znesek regresa.

Za leto 2024 je bil za drugo polovico leta določen znesek 6,94 evra. Ta znesek bo ponovno prilagojen ob naslednji spremembi, ki bo temeljila na cenah prehrambnih izdelkov v drugi polovici leta. Takšno redno prilagajanje omogoča javnim uslužbencem in funkcionarjem, da njihova kupna moč ostaja sorazmerna s stroški življenjskih potrebščin, zlasti hrane in pijač, ki jih porabijo med delom.

Enake pravice za funkcionarje in javne uslužbence

S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AA) v Uradnem listu RS, št. 139/22, je od 1. decembra 2022 dalje zagotovljeno izenačenje povračil stroškov in drugih prejemkov za funkcionarje in javne uslužbence. To pomeni, da funkcionarji sedaj prejemajo povračila stroškov, vključno z regresom za prehrano med delom, pod enakimi pogoji in v enaki višini kot javni uslužbenci.

Poenotenje pravic med funkcionarji in javnimi uslužbenci je pomemben korak k zagotavljanju enakopravnosti znotraj javnega sektorja. Pred uveljavitvijo ZSPJS-AA so funkcionarji prejemali povračila stroškov in druge prejemke pod drugačnimi pogoji, kar je ustvarjalo razliko med različnimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju. Zakon sedaj zagotavlja, da so vsa povračila stroškov in prejemki v zvezi z delom, vključno z regresom za prehrano, izplačana v enaki višini za vse.

Pogoji in višina povračil v skladu z zakonom

Prva dva odstavka 8. člena ZSPJS-AA jasno določata, da morajo biti povračila stroškov in prejemki za delo funkcionarjev izplačani pod enakimi pogoji kot za javne uslužbence. To vključuje tudi povračila za prehrano med delom, kar zagotavlja, da imajo vsi enake pravice in prejemke v zvezi z delom, ne glede na njihovo funkcijo v javnem sektorju.

S tem se ustvarja pošten in pregleden sistem, kjer so pravice vseh zaposlenih v javnem sektorju usklajene in ustrezno prilagojene trenutnim ekonomskim razmeram.

Standardna klasifikacija dejavnosti

Nova uredba o SKD (standardna klasifikacija dejavnosti): Kaj prinaša?

Standardna klasifikacija dejavnosti: Nova uredba in njena vloga v gospodarstvu

Nova uredba, ki dopolnjuje standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD), prinaša pomembne spremembe za statistično obdelavo in spremljanje gospodarskih dejavnosti v Sloveniji. SKD je ključen nacionalni standard, ki omogoča zbiranje, evidentiranje, obdelovanje, analiziranje in izkazovanje podatkov o gospodarskih dejavnostih. Nova uredba temelji na evropski zakonodaji, predvsem Uredbi (ES) št. 1893/2006, ki je določila osnovno klasifikacijo dejavnosti, znano kot NACE Revizija 2.1. Tukaj bomo podrobneje predstavili, kako uredba dopolnjuje obstoječe sisteme in zakaj je pomembna za poslovne subjekte ter za širšo uporabo podatkov v državi.

Kaj je standardna klasifikacija dejavnosti?

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je osnova za razvrščanje gospodarskih dejavnosti v Sloveniji. Uporablja se pri zbiranju in obdelavi statističnih podatkov, ki so ključni za spremljanje gospodarskih in socialnih gibanj, pa tudi za analizo stanja okolja in naravnih virov. To omogoča natančnejši vpogled v delovanje gospodarstva ter usklajevanje med različnimi administrativnimi in statističnimi evidencami.

SKD temelji na klasifikaciji NACE Revizija 2.1, ki jo je Evropski parlament sprejel z namenom poenotenja statističnih podatkov o gospodarskih dejavnostih v EU. Uredba o SKD pa dodaja še dodatno raven razčlenitve, imenovano podrazred, ki omogoča bolj natančno razvrstitev dejavnosti na nacionalni ravni.

Hierarhija standardne klasifikacije dejavnosti

Nova uredba podrobneje ureja hierarhijo SKD, ki vključuje pet ravni:

  1. Področje: Označeno z enomestno črkovno oznako.
  2. Oddelek: Označen z dvomestno številčno oznako.
  3. Skupina: Označena s trimestno številčno oznako.
  4. Razred: Označen s štirimestno številčno oznako.
  5. Podrazred: Dodatna nacionalna raven, označena s petmestno številčno oznako.

Podrazred je nacionalna razčlenitev, ki omogoča natančnejše spremljanje specifičnih dejavnosti, kjer evropska klasifikacija NACE ne predvideva podrobnejše delitve. Ta dodatek je posebej pomemben za natančno evidentiranje dejavnosti, ki so specifične za slovensko gospodarsko okolje.

Pomembnost SKD za poslovne subjekte

Standardna klasifikacija dejavnosti je ključna za razvrščanje in registracijo poslovnih subjektov v Sloveniji. Vsi podjetniki in poslovni subjekti morajo ob registraciji svoje dejavnosti izbrati ustrezno šifro dejavnosti iz SKD. To jim omogoča, da so pravilno uvrščeni v nacionalne in mednarodne statistične evidence. Prav tako je razvrščanje po SKD ključno za različne administrativne postopke, kot so davčne obveznosti, pravne zadeve ali poročanje državnim organom.

Če poslovni subjekt ne določi ustrezne šifre dejavnosti ali se ne odzove na poziv Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ta lahko na podlagi razpoložljivih podatkov sama določi ustrezno šifro za subjekt. Takšne določene šifre dejavnosti se morajo nato uskladiti ob prvi spremembi ustanovitvenih aktov poslovnega subjekta.

Spremembe in prilagoditve SKD

Vse spremembe in pojasnila, povezane s standardno klasifikacijo dejavnosti, bodo javno dostopne na spletni strani državnega statističnega organa. Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2025 bodo podrobneje opisala posamezne dejavnosti, kar bo v pomoč poslovnim subjektom pri pravilni registraciji in razvrstitvi njihovih dejavnosti. Tako bo zagotovljeno, da bo evidentiranje gospodarskih dejavnosti potekalo natančno in skladno z novimi pravili.

Prehod na novo uredbo

Z uvedbo nove uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti bo prejšnja uredba, ki je bila v veljavi od leta 2007, prenehala veljati. Nova uredba bo začela veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začela 1. januarja 2025. Poslovni subjekti bodo morali do tega datuma prilagoditi svoje dejavnosti novi klasifikaciji.

Zaključek

Nova uredba, ki dopolnjuje standardno klasifikacijo dejavnosti, bo prinesla številne izboljšave pri zbiranju in obdelavi podatkov o gospodarskih dejavnostih v Sloveniji. Skladnost s to uredbo je ključna za vse poslovne subjekte, saj omogoča natančno razvrstitev dejavnosti, kar je pomembno tako za domače kot tudi mednarodne statistične potrebe. Ob pravilni uporabi SKD bodo podatki o slovenskem gospodarstvu bolj natančni, kar bo omogočalo boljše analize in odločanje tako na ravni podjetij kot tudi države.

×