Minimalna pokojnina za 15 let delovne dobe: koliko dejansko dobite in kdaj vam pripada

Petnajst let zavarovalne dobe je zakonski minimum, ki v Sloveniji sploh omogoča upokojitev po starosti. Manj kot toliko in pravice do starostne pokojnine preprosto ni, ne glede na to, koliko ste stari. Vprašanje, ki potem večino ljudi skrbi bolj kot samo upravičenost, je precej bolj praktično: koliko denarja bo dejansko prišlo na račun vsak mesec.

Odgovor ni tako preprost kot množenje ene številke z drugo, čeprav tako izgleda na papirju. Spodaj razložimo, kako sistem dejansko računa vašo pokojnino, kateri zneski veljajo v letu 2026 in kje se najpogosteje zatakne pri razumevanju te teme.

Kdo sploh izpolnjuje pogoj 15 let delovne dobe

Petnajst let zavarovalne dobe je najnižji možni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ta pogoj je enak za moške in ženske, poenotenje je veljalo že od leta 2023 naprej. Poleg dopolnjene dobe morate izpolniti tudi starostni pogoj, ki je odvisen od tega, koliko pokojninske dobe imate skupaj – manj kot je dobe, višja mora biti starost ob upokojitvi.

V zavarovalno dobo se poleg dejanske zaposlitve lahko šteje tudi dokup dobe, obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost pod določenimi pogoji, del starševskega dopusta in nekatera druga obdobja, določena z zakonom. Če ste del kariere delali v tujini, se lahko obdobja zavarovanja v državah EU oziroma državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, seštevajo – to lahko marsikomu pomaga priti do minimalnih 15 let.

Kako se izračuna višina pokojnine pri 15 letih dobe

Osnova za izračun je tako imenovani odmerni odstotek. Pri 15 letih zavarovalne dobe znaša 29,5 % od pokojninske osnove. Za vsako naslednje leto dobe se ta odstotek dviguje, po veljavni lestvici se prišteva približno 1,36 % na leto, dokler ne dosežete najvišjega možnega odmernega odstotka pri polni dobi.

Pokojninska osnova pa se ne določa po zadnji plači, kot marsikdo pričakuje, temveč na podlagi povprečja vaših najboljših 24 zaporednih let zavarovanja. Če je bila vaša plača v tem obdobju nizka ali ste bili dolgo brezposelni oziroma ste delali s skrajšanim delovnim časom, se lahko zgodi, da izračunana osnova pade pod zakonsko določen minimum. V tem primeru ZPIZ uporabi najnižjo pokojninsko osnovo, ki je enaka za vse zavarovance ne glede na panogo ali poklic.

Konkretni zneski v letu 2026

Najnižja pokojninska osnova za pokojnine, uveljavljene v letu 2026, je bila od januarja do konca februarja 1.277,01 evra, od 1. marca 2026 dalje pa znaša 1.289,78 evra. Če bi na to osnovo preprosto uporabili 29,5-odstotni odmerni odstotek, bi izračun nanesel približno 380 evrov. Toda zakon določa ločeno, fiksno najnižjo pokojnino, ki je od 1. marca 2026 postavljena na 386,93 evra – ta znesek torej dejansko dobi nekdo z minimalnimi pogoji, tudi če bi matematični izračun iz osnove nanesel nekoliko manj.

Razlika med tema dvema številkama je pogost vir zmede. Najnižja pokojninska osnova je izhodišče za izračun, najnižja pokojnina pa je zakonsko zagotovljen prag, pod katerega znesek za upravičence s polnim minimalnim pogojem ne more pasti. Zneski se usklajujejo praviloma dvakrat letno, zato velja preveriti aktualne podatke, ko se bližate dejanski vlogi za upokojitev.

Minimalna pokojnina ni isto kot zagotovljena pokojnina

Tu se marsikdo zmede, pa razlika ni majhna. Najnižja pokojnina pripada vsem, ki izpolnijo minimalne pogoje, torej 15 let dobe in ustrezno starost. Zagotovljena pokojnina pa je bistveno višja kategorija, saj do nje pridete šele s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa – in ta znesek je precej višji od najnižje pokojnine. Kdor razmišlja o dolgoročnem načrtovanju upokojitve, si zato splača pogledati, kako se sistem obnaša na drugem koncu lestvice, torej pri zagotovljeni pokojnini za 40 let delovne dobe, kjer so razlike v znesku bistveno bolj otipljive.

Kaj če je pokojnina prenizka za življenje

Za tiste, ki so upokojeni z minimalno dobo in nizko osnovo, obstaja dodatna možnost - varstveni dodatek. Gre za socialni transfer, ki ni del pokojninskega zavarovanja v ožjem smislu, temveč dopolnilo za tiste, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje in izpolnjujejo premoženjski cenzus. Za varstveni dodatek je treba oddati posebno vlogo na center za socialno delo, avtomatično se ne dodeli skupaj s pokojnino.

Zavarovanci, ki so pretežni del delovne dobe delali v kmetijstvu in so zavarovani za ožji obseg pravic, imajo drugačno, praviloma nekoliko višjo najnižjo mejo, saj zakon za to skupino določa poseben najnižji znesek pokojnine oziroma invalidske pokojnine.

Kako si lahko pokojnino izboljšate

Petnajst let dobe je zakonski prag, ne pa cilj, h kateremu bi bilo smiselno stremeti, če imate možnost delati dlje. Vsako dodatno leto zavarovanja dvigne odmerni odstotek, kar neposredno pomeni višjo mesečno pokojnino do konca življenja. Enako velja za daljšo delovno dobo z višjo osnovo – če ste v zadnjih letih kariere imeli boljšo plačo od slovenskega povprečja, se to pozna neposredno pri izračunu pokojninske osnove.

Nekaterim se splača tudi kombinacija dela in pokojnine po izpolnitvi pogojev, saj zakon pod določenimi pogoji dopušča delo upokojencev brez izgube že priznane pokojnine, kar je lahko smiselna vmesna pot za tiste, ki formalno izpolnjujejo pogoje, a si želijo dodatnega dohodka.

Poleg mesečne pokojnine upokojencem vsako leto pripada tudi letni dodatek za upokojence, ki se izplača enkrat letno in je odvisen od višine redne pokojnine – pri najnižjih pokojninah je praviloma odstotkovno najvišji.

Pogosta vprašanja

Ali z 91 leti dobe res dobim samo okoli 387 evrov pokojnine? Pri natanko 15 letih dobe in nizki pokojninski osnovi je to realen znesek, kot ga določa zakonsko postavljena najnižja pokojnina. Če je vaša izračunana osnova višja od najnižje pokojninske osnove, bo tudi pokojnina ustrezno višja, tudi z minimalno dobo.

Ali se v 15 let šteje tudi dokup dobe? Da, dokupljena doba se všteva enako kot dejansko delovna doba, pod pogojem, da so bili prispevki za dokup dejansko plačani.

Kaj pa če sem del kariere delal v tujini? Obdobja zavarovanja v državah EU in državah s sklenjenim sporazumom o socialni varnosti se pri ugotavljanju pravice do pokojnine seštevajo. Pokojnina pa se nato sorazmerno deli med posamezne države, v katerih ste bili zavarovani.

Ali se v pokojninsko dobo šteje tudi služenje vojaškega roka? Obvezno služenje vojaškega roka se v določenih primerih všteva v pokojninsko dobo. Podrobnosti pa je treba preveriti pri ZPIZ glede na konkretno obdobje služenja.

Kdaj se dejansko lahko upokojim s 15 leti dobe? Pri minimalnih 15 letih dobe je starostni pogoj najvišji, kar zakon predvideva. Dejanska starost je odvisna od letnika in konkretnih prehodnih določb, zato je smiselno individualno informacijo preveriti neposredno pri ZPIZ.

---

Podatki o zneskih v tem prispevku temeljijo na uradnem sklepu Sveta ZPIZ o najnižji in najvišji pokojninski osnovi za leto 2026, ki je dostopen na uradni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Opozorilo: prispevek je informativne narave in ne predstavlja uradne odločbe. Za natančen izračun vaše pokojnine se obrnite na ZPIZ, saj se zneski usklajujejo večkrat letno in so odvisni od vaše konkretne zavarovalne zgodovine.