Minimalna pokojnina za 15 let delovne dobe

Minimalna pokojnina za 15 let delovne dobe: koliko dejansko dobite in kdaj vam pripada

Petnajst let zavarovalne dobe je zakonski minimum, ki v Sloveniji sploh omogoča upokojitev po starosti. Manj kot toliko in pravice do starostne pokojnine preprosto ni, ne glede na to, koliko ste stari. Vprašanje, ki potem večino ljudi skrbi bolj kot samo upravičenost, je precej bolj praktično: koliko denarja bo dejansko prišlo na račun vsak mesec.

Odgovor ni tako preprost kot množenje ene številke z drugo, čeprav tako izgleda na papirju. Spodaj razložimo, kako sistem dejansko računa vašo pokojnino, kateri zneski veljajo v letu 2026 in kje se najpogosteje zatakne pri razumevanju te teme.

Kdo sploh izpolnjuje pogoj 15 let delovne dobe

Petnajst let zavarovalne dobe je najnižji možni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ta pogoj je enak za moške in ženske, poenotenje je veljalo že od leta 2023 naprej. Poleg dopolnjene dobe morate izpolniti tudi starostni pogoj, ki je odvisen od tega, koliko pokojninske dobe imate skupaj – manj kot je dobe, višja mora biti starost ob upokojitvi.

V zavarovalno dobo se poleg dejanske zaposlitve lahko šteje tudi dokup dobe, obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost pod določenimi pogoji, del starševskega dopusta in nekatera druga obdobja, določena z zakonom. Če ste del kariere delali v tujini, se lahko obdobja zavarovanja v državah EU oziroma državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, seštevajo – to lahko marsikomu pomaga priti do minimalnih 15 let.

Kako se izračuna višina pokojnine pri 15 letih dobe

Osnova za izračun je tako imenovani odmerni odstotek. Pri 15 letih zavarovalne dobe znaša 29,5 % od pokojninske osnove. Za vsako naslednje leto dobe se ta odstotek dviguje, po veljavni lestvici se prišteva približno 1,36 % na leto, dokler ne dosežete najvišjega možnega odmernega odstotka pri polni dobi.

Pokojninska osnova pa se ne določa po zadnji plači, kot marsikdo pričakuje, temveč na podlagi povprečja vaših najboljših 24 zaporednih let zavarovanja. Če je bila vaša plača v tem obdobju nizka ali ste bili dolgo brezposelni oziroma ste delali s skrajšanim delovnim časom, se lahko zgodi, da izračunana osnova pade pod zakonsko določen minimum. V tem primeru ZPIZ uporabi najnižjo pokojninsko osnovo, ki je enaka za vse zavarovance ne glede na panogo ali poklic.

Konkretni zneski v letu 2026

Najnižja pokojninska osnova za pokojnine, uveljavljene v letu 2026, je bila od januarja do konca februarja 1.277,01 evra, od 1. marca 2026 dalje pa znaša 1.289,78 evra. Če bi na to osnovo preprosto uporabili 29,5-odstotni odmerni odstotek, bi izračun nanesel približno 380 evrov. Toda zakon določa ločeno, fiksno najnižjo pokojnino, ki je od 1. marca 2026 postavljena na 386,93 evra – ta znesek torej dejansko dobi nekdo z minimalnimi pogoji, tudi če bi matematični izračun iz osnove nanesel nekoliko manj.

Razlika med tema dvema številkama je pogost vir zmede. Najnižja pokojninska osnova je izhodišče za izračun, najnižja pokojnina pa je zakonsko zagotovljen prag, pod katerega znesek za upravičence s polnim minimalnim pogojem ne more pasti. Zneski se usklajujejo praviloma dvakrat letno, zato velja preveriti aktualne podatke, ko se bližate dejanski vlogi za upokojitev.

Minimalna pokojnina ni isto kot zagotovljena pokojnina

Tu se marsikdo zmede, pa razlika ni majhna. Najnižja pokojnina pripada vsem, ki izpolnijo minimalne pogoje, torej 15 let dobe in ustrezno starost. Zagotovljena pokojnina pa je bistveno višja kategorija, saj do nje pridete šele s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa – in ta znesek je precej višji od najnižje pokojnine. Kdor razmišlja o dolgoročnem načrtovanju upokojitve, si zato splača pogledati, kako se sistem obnaša na drugem koncu lestvice, torej pri zagotovljeni pokojnini za 40 let delovne dobe, kjer so razlike v znesku bistveno bolj otipljive.

Kaj če je pokojnina prenizka za življenje

Za tiste, ki so upokojeni z minimalno dobo in nizko osnovo, obstaja dodatna možnost - varstveni dodatek. Gre za socialni transfer, ki ni del pokojninskega zavarovanja v ožjem smislu, temveč dopolnilo za tiste, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje in izpolnjujejo premoženjski cenzus. Za varstveni dodatek je treba oddati posebno vlogo na center za socialno delo, avtomatično se ne dodeli skupaj s pokojnino.

Zavarovanci, ki so pretežni del delovne dobe delali v kmetijstvu in so zavarovani za ožji obseg pravic, imajo drugačno, praviloma nekoliko višjo najnižjo mejo, saj zakon za to skupino določa poseben najnižji znesek pokojnine oziroma invalidske pokojnine.

Kako si lahko pokojnino izboljšate

Petnajst let dobe je zakonski prag, ne pa cilj, h kateremu bi bilo smiselno stremeti, če imate možnost delati dlje. Vsako dodatno leto zavarovanja dvigne odmerni odstotek, kar neposredno pomeni višjo mesečno pokojnino do konca življenja. Enako velja za daljšo delovno dobo z višjo osnovo – če ste v zadnjih letih kariere imeli boljšo plačo od slovenskega povprečja, se to pozna neposredno pri izračunu pokojninske osnove.

Nekaterim se splača tudi kombinacija dela in pokojnine po izpolnitvi pogojev, saj zakon pod določenimi pogoji dopušča delo upokojencev brez izgube že priznane pokojnine, kar je lahko smiselna vmesna pot za tiste, ki formalno izpolnjujejo pogoje, a si želijo dodatnega dohodka.

Poleg mesečne pokojnine upokojencem vsako leto pripada tudi letni dodatek za upokojence, ki se izplača enkrat letno in je odvisen od višine redne pokojnine – pri najnižjih pokojninah je praviloma odstotkovno najvišji.

Pogosta vprašanja

Ali z 91 leti dobe res dobim samo okoli 387 evrov pokojnine? Pri natanko 15 letih dobe in nizki pokojninski osnovi je to realen znesek, kot ga določa zakonsko postavljena najnižja pokojnina. Če je vaša izračunana osnova višja od najnižje pokojninske osnove, bo tudi pokojnina ustrezno višja, tudi z minimalno dobo.

Ali se v 15 let šteje tudi dokup dobe? Da, dokupljena doba se všteva enako kot dejansko delovna doba, pod pogojem, da so bili prispevki za dokup dejansko plačani.

Kaj pa če sem del kariere delal v tujini? Obdobja zavarovanja v državah EU in državah s sklenjenim sporazumom o socialni varnosti se pri ugotavljanju pravice do pokojnine seštevajo. Pokojnina pa se nato sorazmerno deli med posamezne države, v katerih ste bili zavarovani.

Ali se v pokojninsko dobo šteje tudi služenje vojaškega roka? Obvezno služenje vojaškega roka se v določenih primerih všteva v pokojninsko dobo. Podrobnosti pa je treba preveriti pri ZPIZ glede na konkretno obdobje služenja.

Kdaj se dejansko lahko upokojim s 15 leti dobe? Pri minimalnih 15 letih dobe je starostni pogoj najvišji, kar zakon predvideva. Dejanska starost je odvisna od letnika in konkretnih prehodnih določb, zato je smiselno individualno informacijo preveriti neposredno pri ZPIZ.

---

Podatki o zneskih v tem prispevku temeljijo na uradnem sklepu Sveta ZPIZ o najnižji in najvišji pokojninski osnovi za leto 2026, ki je dostopen na uradni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Opozorilo: prispevek je informativne narave in ne predstavlja uradne odločbe. Za natančen izračun vaše pokojnine se obrnite na ZPIZ, saj se zneski usklajujejo večkrat letno in so odvisni od vaše konkretne zavarovalne zgodovine.

Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe

Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe: Vse, kar morate vedeti v letu 2026

Upokojitev predstavlja pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika, ki prinaša tako pričakovanje kot tudi določeno mero negotovosti. V Sloveniji je pokojninski sistem kompleksen in se nenehno spreminja, kar zahteva redno spremljanje zakonodaje in pogojev za pridobitev pokojnine. Eden ključnih pojmov, ki se pogosto pojavlja v pogovorih o upokojevanju, je zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe. Čeprav uporabniki pogosto iščejo izraz minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe, ZPIZ uradno uporablja izraz zagotovljena pokojnina. Ta koncept je še posebej relevanten za tiste, ki so celotno svojo delovno dobo posvetili ustvarjanju in prispevanju v pokojninsko blagajno. V letih 2025 in 2026 pa so na tem področju nastopile določene spremembe, ki jih je nujno razumeti za optimalno načrtovanje prihodnosti.

Ta obsežen vodnik je namenjen vsem, ki jih zanima, kaj točno pomeni zagotovljena pokojnina, kakšni so pogoji za njeno pridobitev in kakšne so aktualne višine, še posebej s poudarkom na minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe 2026. Raziskali bomo zakonske podlage, analizirali spremembe in podali praktične nasvete, da boste lahko samozavestno pričakali svoje upokojitvene dni. Ne glede na to, ali ste tik pred upokojitvijo ali pa šele načrtujete svojo pokojninsko prihodnost, vam bo ta članek ponudil celovit pregled in odgovoril na ključna vprašanja.

Kaj je zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe?

Zagotovljena pokojnina je zakonsko določen minimalni znesek pokojnine, ki pripada zavarovancu, ki je izpolnil določene pogoje glede pokojninske dobe in starosti. Njen glavni namen je zagotoviti socialno varnost in preprečiti, da bi posamezniki z dolgo delovno dobo prejeli izjemno nizko pokojnino, ki ne bi zadoščala za dostojno življenje. V kontekstu 40 let delovne dobe, zagotovljena pokojnina predstavlja nekakšno varovalko, ki zagotavlja, da višina pokojnine ne pade pod določen prag, ne glede na višino vplačanih prispevkov skozi delovno dobo .
Zakonska podlaga za zagotovljeno pokojnino je določena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), natančneje v tretjem odstavku 39. člena. Ta člen določa, da se zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, prizna pravica do zagotovljene pokojnine, če je znesek njegove odmerjene pokojnine nižji od zakonsko določenega zneska. To pomeni, da če bi bila vaša izračunana pokojnina po splošnih pravilih nižja od zagotovljenega zneska, vam bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) po uradni dolžnosti izplačal višji, zagotovljeni znesek .


Pozor:

Pomembno je poudariti, da se zagotovljena pokojnina razlikuje od redne starostne pokojnine. Redna starostna pokojnina se izračuna na podlagi posameznikove pokojninske osnove (povprečja plač v določenem obdobju) in odmernega odstotka, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Zagotovljena pokojnina pa je fiksni minimalni znesek, ki deluje kot spodnja meja. Če je vaša izračunana pokojnina višja od zagotovljene, boste seveda prejemali višji znesek. V nasprotnem primeru pa vam bo izplačana zagotovljena pokojnina, kar je ključnega pomena za finančno stabilnost v starosti.

Pogoji za pridobitev zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe

Za pridobitev pravice do zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe mora zavarovanec izpolnjevati več pogojev, ki so jasno določeni v pokojninski zakonodaji. Razumevanje teh pogojev je ključno za vsakega, ki načrtuje upokojitev.

1. Dopolnitev 40 let pokojninske dobe

Osrednji pogoj je dopolnitev 40 let pokojninske dobe. Pri tem je pomembno razlikovati med

pokojninsko dobo in zavarovalno dobo. Pokojninska doba brez dokupa vključuje obdobja obvezne vključitve v obvezno zavarovanje, medtem ko zavarovalna doba lahko vključuje tudi dokupljeno dobo, prostovoljno zavarovanje po letu 2013 in nekatera druga obdobja. Za zagotovljeno pokojnino je ključna pokojninska doba brez dokupa .

2. Starostni pogoj

Poleg pokojninske dobe je pomemben tudi starostni pogoj. V letu 2025 in 2026 veljajo določeni starostni pogoji, ki se lahko razlikujejo glede na to, ali gre za pokojninsko dobo brez dokupa ali zavarovalno dobo. Splošni pogoj za starostno upokojitev je 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ali 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe . Za zagotovljeno pokojnino je torej ključno, da ste dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa in hkrati izpolnjujete starostni pogoj.

3. Prenehanje obveznega zavarovanja

Zadnji pogoj je prenehanje obveznega zavarovanja. To pomeni, da mora zavarovanec ob uveljavljanju pravice do pokojnine prenehati z delovno aktivnostjo, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Izjeme so določene za tiste, ki se odločijo za delno upokojitev, vendar je za polno zagotovljeno pokojnino potrebno popolno prenehanje delovnega razmerja.

Višina zagotovljene pokojnine v letih 2025 in 2026

Višina zagotovljene pokojnine se redno usklajuje in je odvisna od sprejetih zakonskih določil. V zadnjih letih smo bili priča več uskladitvam, ki so vplivale na končni znesek, ki ga prejmejo upokojenci. Pomembno je spremljati te spremembe, saj imajo neposreden vpliv na finančno stabilnost upokojencev.

Zagotovljena pokojnina v letu 2025

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na seji dne 18. februarja 2025 sprejel sklep o redni uskladitvi pokojninskih in drugih prejemkov za 4,5 odstotka z veljavnostjo od 1. januarja 2025. Po tem sklepu je zagotovljena pokojnina iz tretjega odstavka 39. člena ZPIZ-2 po uskladitvi od 1. januarja 2025 znašala 781,94 evra .

Zagotovljena pokojnina v letu 2026

Leto 2026 prinaša nadaljnje spremembe in uskladitve. Po podatkih ZPIZ-a in drugih virov, se je zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe od 1. januarja 2026 dalje zvišala na 785 evrov . Poleg tega je prišlo do izredne uskladitve pokojnin, kar je vplivalo na končni znesek. Od 1. marca 2026 dalje znaša zagotovljena pokojnina 826,15 evra . To zvišanje je rezultat redne februarske uskladitve za 4,2 odstotka in dodatne izredne uskladitve za en odstotek .
Tabela 1: Rast zagotovljene pokojnine (2022-2026)
Leto
Znesek (€)
2022
653,75
2023
687,75
2024
748,27
2025
781,94
2026
826,15
Vir: ZPIZ, različni medijski viri

Minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe 2026 

Ko govorimo o minimalni pokojnini za 40 let delovne dobe 2026 , je pomembno razumeti, da se izraz »minimalna pokojnina« pogosto uporablja kot sinonim za »zagotovljeno pokojnino«, čeprav v pokojninski zakonodaji obstajajo tudi drugi pojmi, kot je najnižja pokojnina. Vendar pa je za posameznike s 40 leti delovne dobe zagotovljena pokojnina tista, ki določa minimalni znesek, ki ga bodo prejeli. Od 1. marca 2026 je ta znesek 826,15 evra.

Pomembno je razumeti, da je ta znesek bruto znesek, od katerega se odštejejo prispevki za zdravstveno zavarovanje. Neto znesek je torej nekoliko nižji in je odvisen od višine teh prispevkov. Za natančen izračun neto zneska je priporočljivo uporabiti pokojninske kalkulatorje ali se posvetovati z ZPIZ-om. Vendar pa je ključno sporočilo, da je za tiste z dolgo delovno dobo zagotovljen relativno stabilen in dostojen minimalni dohodek ob upokojitvi.

Izračun zagotovljene pokojnine in pokojninske osnove

Izračun pokojnine je kompleksen proces, ki upošteva več dejavnikov. Čeprav je zagotovljena pokojnina fiksni znesek, je pomembno razumeti, kako se izračuna redna starostna pokojnina, saj se zagotovljena pokojnina izplača le, če je izračunana redna pokojnina nižja od nje.

Pokojninska osnova

Pokojninska osnova je povprečje mesečnih plač, ki jih je zavarovanec prejel v izbranem obdobju zavarovanja. V Sloveniji se za izračun pokojninske osnove upošteva povprečje plač iz 24 zaporednih let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodnejša. To obdobje se lahko spreminja, zato je pomembno preveriti aktualno zakonodajo .

Odmerni odstotek

Odmerni odstotek je odstotek pokojninske osnove, ki določa višino pokojnine. Odmerni odstotek je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Za 40 let pokojninske dobe je odmerni odstotek v letu 2025 in 2026 znašal 63,5 odstotka pokojninske osnove . To pomeni, da se vaša pokojninska osnova pomnoži z 0,635, da dobite bruto znesek redne starostne pokojnine.
Primer izračuna:
Recimo, da je vaša pokojninska osnova 1.500 evrov. Z 40 leti pokojninske dobe bi vaša redna starostna pokojnina znašala:
1.500 € (pokojninska osnova) * 0,635 (odmerni odstotek) = 952,50 €
V tem primeru bi prejemali 952,50 evra, saj je ta znesek višji od zagotovljene pokojnine (826,15 evra v letu 2026). Če pa bi bila vaša pokojninska osnova nižja, recimo 1.000 evrov, bi izračunana pokojnina znašala:
1.000 € * 0,635 = 635 €
V tem primeru bi vam ZPIZ izplačal zagotovljeno pokojnino v višini 826,15 evra, saj je ta višja od izračunanih 635 evrov. To jasno ponazarja vlogo zagotovljene pokojnine kot varovalke.

Vpliv pokojninske reforme na zagotovljeno pokojnino

Slovenski pokojninski sistem je v zadnjih letih doživel in še vedno doživlja številne spremembe, ki so del širše pokojninske reforme. Cilj teh reform je zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema in prilagoditi pokojnine demografskim in ekonomskim trendom. Te spremembe imajo neposreden vpliv tudi na zagotovljeno pokojnino za 40 let delovne dobe.


Zvišanje zagotovljene pokojnine v 2026:

Ena ključnih sprememb, ki je začela veljati v letu 2026, je zvišanje zagotovljene pokojnine na 785 evrov, kasneje pa na 826,15 evra. To kaže na prizadevanja države, da zagotovi višji minimalni standard za upokojence z dolgo delovno dobo. Poleg tega se v okviru reforme predvideva postopno zviševanje odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki naj bi do leta 2035 dosegel 70 odstotkov . To pomeni, da se bo v prihodnosti redna starostna pokojnina za tiste z dolgo delovno dobo še bolj približala ali presegla znesek zagotovljene pokojnine, kar bo dolgoročno izboljšalo finančni položaj upokojencev.
Reforma prinaša tudi nekatere druge ugodnosti, kot so zimski dodatek in drugačna obravnava določenih kategorij upokojencev. Vse te spremembe so usmerjene v izboljšanje socialnega položaja upokojencev in zagotavljanje boljše kakovosti življenja v starosti. Pomembno je, da se posamezniki aktivno informirajo o teh spremembah in jih upoštevajo pri načrtovanju svoje upokojitve.

Nasveti za načrtovanje upokojitve in optimizacijo pokojnine

Načrtovanje upokojitve je dolgoročen proces, ki zahteva premišljen pristop. Da bi si zagotovili čim bolj udobno in finančno stabilno starost, je pomembno upoštevati nekaj ključnih nasvetov, še posebej v luči sprememb, ki vplivajo na zagotovljeno pokojnino za 40 let delovne dobe.

1. Redno preverjajte pokojninsko dobo in vplačila

Ključnega pomena je, da redno spremljate svojo pokojninsko dobo in vplačila. Preverite, ali so vsi vaši delovni staži pravilno evidentirani pri ZPIZ-u. Morebitne nepravilnosti je lažje odpraviti sproti, kot pa tik pred upokojitvijo. To lahko storite preko portala e-ZPIZ ali z osebnim obiskom na ZPIZ-u.

2. Razmislite o dodatnem varčevanju

Čeprav zagotovljena pokojnina nudi določeno varnost, je vedno priporočljivo razmisliti o dodatnih oblikah varčevanja za starost. To lahko vključuje prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, naložbe v vzajemne sklade, nepremičnine ali druge oblike varčevanja. Dodatno varčevanje vam bo omogočilo višji življenjski standard in večjo finančno neodvisnost v starosti.

3. Informirajte se o pokojninski zakonodaji

Pokojninska zakonodaja se nenehno spreminja. Redno spremljajte novice in informacije, ki jih objavljajo ZPIZ, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter finančni portali, kot sta Kalko.si in Donosno.si. Razumevanje aktualnih predpisov vam bo pomagalo pri sprejemanju informiranih odločitev.

4. Posvetujte se s strokovnjaki

Če imate kakršnakoli vprašanja ali ste negotovi glede svoje pokojninske prihodnosti, se posvetujte s strokovnjaki. Pokojninski svetovalci, finančni svetovalci ali računovodje vam lahko nudijo individualne nasvete in vam pomagajo pri načrtovanju. Kalko.si ponuja tudi storitve računovodskega svetovanja, ki vam lahko pomagajo pri razumevanju finančnih in davčnih vidikov upokojitve.

Pogosta vprašanja (FAQ)

1. Kaj je razlika med zagotovljeno in najnižjo pokojnino?

Zagotovljena pokojnina je minimalni znesek, ki pripada zavarovancu s 40 leti pokojninske dobe (brez dokupa), če je njegova izračunana pokojnina nižja od tega zneska. Najnižja pokojnina pa je splošni minimalni znesek, ki pripada vsakemu upokojencu, ki je pridobil pravico do starostne pokojnine, ne glede na dolžino pokojninske dobe, vendar z minimalno 15 leti zavarovalne dobe. Zagotovljena pokojnina je torej višja in specifična za tiste z dolgo delovno dobo .

2. Ali se zagotovljena pokojnina usklajuje?

Da, zagotovljena pokojnina se redno usklajuje v skladu z zakonom. Usklajevanje poteka na podlagi rasti povprečnih plač in življenjskih stroškov, kar zagotavlja, da se njena vrednost ohranja skozi čas. V letih 2025 in 2026 so bile izvedene redne in izredne uskladitve, ki so zvišale znesek zagotovljene pokojnine .

3. Kaj se zgodi, če imam manj kot 40 let delovne dobe?

Če imate manj kot 40 let pokojninske dobe, niste upravičeni do zagotovljene pokojnine v smislu, kot je opisano v tem članku. Vaša pokojnina se bo izračunala na podlagi vaše pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki je določen za vašo dejansko pokojninsko dobo. Vendar pa ste še vedno upravičeni do najnižje pokojnine, če izpolnjujete pogoje za starostno pokojnino z minimalno 15 leti zavarovalne dobe .

4. Kje lahko preverim svojo pokojninsko dobo?

Svojo pokojninsko dobo lahko preverite na spletnem portalu e-ZPIZ z uporabo digitalnega potrdila ali z osebnim obiskom na kateri koli enoti ZPIZ-a. Priporočljivo je, da to storite redno, da se izognete morebitnim nepravilnostim.

Zaključek

Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe je ključen element slovenskega pokojninskega sistema, ki zagotavlja socialno varnost in dostojen minimalni dohodek za tiste, ki so celotno svojo delovno dobo posvetili prispevanju v pokojninsko blagajno. Zneski v letih 2025 in 2026, še posebej minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe 2026 v višini 826,15 evra, odražajo prizadevanja za izboljšanje položaja upokojencev.
Razumevanje pogojev za pridobitev, načina izračuna in vpliva pokojninske reforme je bistvenega pomena za vsakega posameznika, ki načrtuje upokojitev. Z aktivnim spremljanjem zakonodaje, dodatnim varčevanjem in posvetovanjem s strokovnjaki si lahko zagotovite mirno in finančno stabilno starost. Ne pozabite, da je dobro načrtovanje ključ do brezskrbne upokojitve.

Preverite še:

Slika

Rast zagotovljene pokojnine v Sloveniji (2022-2026)
Graf prikazuje rast zagotovljene pokojnine v Sloveniji med letoma 2022 in 2026, z označenimi zneski za vsako leto.
×