V zadnjih letih se je tudi v Sloveniji začel širiti trend zaposlovanja na daljavo, tako vedno več slovenskih podjetij ponuja delo od doma ali pa hibridno obliko zaposlitve v zasebnem ali javnem sektorju. Mnogi iskalci zaposlitve se sprašujejo, katera so podjetja ki ponujajo delo od doma, in kje najti priložnosti za honorarno delo od doma.
Katera pa so ta podjetja? V članku navajamo kar nekaj slovenskih podjetij, ki so omogočila delo od doma ali hibridno delo v določenih poklicih, kjer je to možno. Prav tako bomo raziskali možnosti za dodatni zaslužek in honorarno delo.
Kazalo
•Podjetja ki ponujajo delo od doma ali hibridno delo v Sloveniji
•Delo od doma in hibridno delo v javni upravi in javnem sektorju
•Kje jih najdemo?
•Priložnosti za honorarno delo od doma so vedno večje
•Nove priložnosti za delo od doma z umetno inteligenco (AI)
Podjetja ki ponujajo delo od doma ali hibridno delo v Sloveniji
Nekatera podjetja, ki delujejo v Sloveniji, so začela pospešeno vpeljevati in preizkušati sistem dela od doma. Spodaj navajamo več podjetij, ki so v zadnjem času začela omogočati delo po modelu dela od doma ali hibridnega dela – kombinacija dela delno od doma, delno v pisarni. To so odlične priložnosti tako za redno zaposlitev kot tudi za honorarno delo od doma.
Lek (Sandoz)
Eno izmed vodilnih slovenskih farmacevtskih podjetij. V ospredju je hibridni način dela, do 50 % delovnega časa na daljavo. Področja, kjer narava dela to omogoča, so npr. upravljanje, raziskovanje, administracija, prodaja, nabava, marketing, planiranje, preverjanje kakovosti, razvoj IT, pravo ipd.
GEN-I
Eno glavnih podjetij na področju energije v Sloveniji. Možnost hibridnega dela do 2 dni na teden od doma. Področja, kjer narava dela to omogoča, so npr. IT tehnologija, analiza podatkov, razvoj programov, trgovanje z energijo ipd.
Največja energetska družba v Sloveniji na področju trgovanja z naftnimi derivati, plini in drugimi energenti. Možno delo od doma na področjih, kjer narava dela to omogoča, npr. IT tehnologija, analitika, podpora strankam ipd.
Vodilno podjetje na področju telekomunikacij v Sloveniji. Možnost fleksibilnega dela in delovnega okolja. Področja, kjer narava dela to omogoča, so npr. IKT, prodaja, podpora strankam, kibernetska varnost, upravljanje projektov ipd.
Eno največjih farmacevtskih podjetij v Sloveniji. Občasno delo od doma v manjši meri na področjih, kjer narava dela to omogoča, npr. IT, digitalizacija, raziskave, razvoj, podpora strankam, finance, upravljanje projektov ipd.
Eden vodilnih telekomunikacijskih operaterjev v Sloveniji. Možnost dela od doma ali hibridnega dela na področjih, kjer narava dela to omogoča, npr. IT, razvoj programske opreme, podpora strankam, marketing, prodaja, upravljanje projektov ipd.
Eno vodilnih podjetij na področju inženiringa, energetike, transportne infrastrukture in tehnologij v Sloveniji. Možnost dela od doma, kjer narava dela to omogoča, npr. na področjih, kot so IT, razvoj, projekti, podpora strankam, trženje, prodaja ipd.
Globalno podjetje, ki se ukvarja z rešitvami na področju energetske učinkovitosti. Možnost dela od doma, kjer narava dela to omogoča, na področjih kot so npr. IT, tehnologija, raziskave, razvoj, prodaja, trženje, podpora strankam.
Del večje mednarodne skupine UniCredit, ki deluje na področju bančništva. Možnost hibridnega načina dela na področjih, kjer narava dela to omogoča, npr. v podpori strankam, finančni analizi, svetovanju, IT, digitalnih storitvah, prodaji, trženju ipd.
Največje slovensko podjetje na področju zavarovalništva. Delo od doma po pogodbi ali pa delo od doma v izjemnih primerih. Področja, kjer narava dela to omogoča, so npr. menedžment, IT, digitalizacija, »back-office«, finance, prodaja, trženje, podpora strankam ipd.
Eden večjih trgovskih ponudnikov v Sloveniji. Delo od doma v povprečju 40 % delovnega časa na mesec. Področja, kjer narava dela to omogoča, so npr. uprava, menedžment, administracija ipd.
Ena vodilnih globalnih korporacij na področju avtomobilske in industrijske tehnologije. Občasno delo od doma na področjih, kjer narava dela to omogoča, npr. pri administrativnih delih.
Globalno farmacevtsko podjetje. Slovenska podružnica deluje preko dveh podjetij, Novartis d.o.o. in Novartis Pharma Services, na dveh lokacijah – v Ljubljani in Mengšu in zaposluje več kot 3.500 delavcev. Omogoča hibridni način dela. V skladu z Novartisovim modelom "Odgovorna izbira" imajo zaposleni – glede na naravo njihovega dela – možnost, da se odločijo, kako, kje in kdaj bodo opravljali svoje delo. Izberejo lahko tudi delo na daljavo.
Lahko bi naštevali naprej, saj bi se gotovo našlo še kakšno podjetje, ki je sprejelo možnost takšne oblike zaposlitve, med njimi npr. Oufit7, Zemanta/Outbrain ipd. Katera podjetja pa še ponujajo možnost dela od doma, za katera verjetno manjkrat slišimo kot za zgoraj našteta? Med temi so npr. Elaphe, Databox idr.
Delo od doma in hibridno delo v javni upravi in javnem sektorju
Kaj pa javna uprava – ministrstva, upravne enote, občinske uprave ter izvršilna oblast kot celota, ali pa organi na področju sodne in zakonodajne veje oblasti; ter na drugi strani javni zavodi, agencije, skladi in drugi državni ali občinski organi, ki delujejo neprofitno ali pa zagotavljajo negospodarske javne storitve, ali pa obratno, pridobitne javne gospodarske družbe?
Tudi javni sektor v Sloveniji je počasi začel prehajati na možnost dela od doma in hibridnega dela, sicer pretežno le občasno.
Spodaj navajamo nekaj primerov teh organizacij, ki občasno omogočajo in priporočajo delo od doma, v obliki hibridnega dela:
•Nekatera ministrstva, kot npr. Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo za področja administracije, upravljanja podatkov, vodenja projektov ipd.
•Nekatere občinske uprave, npr. v Ljubljani, Mariboru in Celju, za področja javnih storitev, socialnega varstva, administracije ipd.
•Med drugim pa na področjih, kjer je delo na daljavo možno, tudi Finančna uprava, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Slovenska policija, nekatere izobraževalne ustanove, nekatere zdravstvene ustanove, nekatera javna podjetja in nekatere druge organizacije v javnem sektorju, tako na državni kot občinski ravni.
Kot vidimo, so trenutno ključna delovna področja, kjer podjetja ki ponujajo delo od doma v Sloveniji ponujajo zaposlitev ali hibridno delo, predvsem naslednja: administracija, podpora strankam, razvoj in raziskave, IKT tehnologija, prodaja, marketing, analiza podatkov, digitalne rešitve, vodenje projektov, finance ipd.
Kje jih najdemo?
Takšna delovna mesta v Sloveniji najhitreje poiščemo prek spletnih strani teh podjetij in organizacij, ali pa na straneh raznih skupnih iskalnikov delovnih mest, npr. na MojeDelo, Careerjet, Deloglasnik, Optius, Zavodu RS za zaposlovanje in straneh različnih zaposlovalnih agencij, kot so Adecco, Workforce, Kariera ipd.
Vendar, ne bomo se ustavili le pri podjetjih in organizacijah, ki delujejo v Sloveniji, saj lahko izbor razširimo na širši spekter, na Evropo ali kar ves svet, saj obstaja mnogo podjetij in organizacij, ki neodvisno od lokacije ponujajo delo od doma, bodisi za dodaten zaslužek ali pa celo zaposlitev. Mnoga podjetja objavljajo svoje potrebe po delu in tudi zaposlitvah na največjih svetovnih platformah za delo v obliki zaposlitve ali pa projektnega dela, kot so recimo Indeed, FlexJobs, Upwork, Freelancer, Remote.co, LinkedIn ipd. Če vas zanima samostojna pot, si preberite naš vodnik o tem, koliko lahko zasluži popoldanski s.p. normiranec.
Priložnosti za honorarno delo od doma so vedno večje
Tudi v Sloveniji se trend že pomika proti vse pogostejši vpeljavi tovrstne oblike dela pri zaposlovanju. Nekatera večja podjetja, zlasti s področja farmacije, telekomunikacij, zavarovalništva, bančništva, tehnologije ipd., so pri tem nakazala že odlične vzore, dobro pa jim sledijo tudi manjša podjetja kot tudi startupi, ki uvajajo vse več novosti na področjih.
Tudi javni sektor se je začel bolj prilagajati večji fleksibilnosti pri delu. Zdi se, da bo temu trendu, tako kot po svetu in Evropi, tudi v Sloveniji sledila revolucija, ki bo omogočila vse več možnosti za honorarno delo od doma ali pa ustvarjanje dodatnega zaslužka z delom na daljavo. Za tiste, ki iščejo študentsko delo, je pomembno vedeti, koliko lahko zasluži študent, da ne plača dohodnine.
Nove priložnosti za delo od doma z umetno inteligenco (AI)
Z razvojem umetne inteligence se odpirajo številne nove možnosti za delo od doma, tudi za posameznike brez tehničnega predznanja. AI orodja, kot so ChatGPT, Notion AI, Midjourney, Claude.ai in druga, omogočajo ustvarjanje spletnih vsebin, pisanje blogov, pripravo e-knjig, ustvarjanje videov, avtomatizacijo nalog, razvoj marketinških besedil ali celo podporo strankam.
Nekatere konkretne priložnosti vključujejo:
•Pisanje in urejanje vsebin z AI za bloge ali spletne strani (npr. prek platform kot so Fiverr, Upwork ali kot freelancer).
•Ustvarjanje spletnih tečajev s pomočjo AI (npr. v Canvi ali Teachable).
•AI-asistirana prodaja in marketing – generiranje e-mail kampanj, vsebin za družbena omrežja ali opise izdelkov.
•Virtualna pomočnica ali pomočnik s podporo AI orodij.
•Ustvarjanje spletnih trgovin, kjer AI pomaga pri opisu izdelkov, oblikovanju in marketingu.
•Uporaba AI za raziskave in analizo trga, kar je uporabno tudi za podjetja, ki iščejo svetovalce na daljavo.
Tovrstna dela lahko opravljate kot samozaposleni, prek različnih spletnih platform ali pa celo ustanovite lasten digitalni posel. Delo od doma z AI orodji je danes ena najhitreje rastočih oblik dela, ki jo lahko opravljate kjerkoli – tudi iz Slovenije. Pri tem pa ne pozabite na ustrezno računovodstvo in davčna poročila, če se odločite za samostojno pot.
Pobrskajte med internetnimi stranmi, dostopnimi platformami in gradivi, posodobite življenjepis, poudarite svoje prednosti, in morda je naslednja zaposlitev od doma ali pa priložnost za honorarno delo od doma že za ovinkom!
Bruto neto razmerje je ključni podatek za vsakega zaposlenega in delodajalca v Sloveniji, saj določa razliko med celotnim stroškom dela in zneskom, ki ga delavec dejansko prejme na svoj bančni račun. V letu 2025 se je minimalna bruto plača povišala na 1.277,72 €, kar v neto znesku pomeni približno 929 €, odvisno od olajšav. Za natančen izračun vaše plače, upoštevajoč vse prispevke in dohodnino, je najboljše orodje bruto neto kalkulator slovenija, ki vam v nekaj sekundah prikaže realno sliko vaših prejemkov.
Razumevanje razlike med bruto in neto zneskom
Pri pogajanjih za zaposlitev se v Sloveniji skoraj vedno pogovarjamo o bruto znesku. To je znesek, od katerega se nato odštejejo prispevki za socialno varnost (15,5 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, 0,14 % za starševsko varstvo in 0,06 % za zaposlovanje) ter akontacija dohodnine. Tisto, kar ostane po vseh teh odbitkih, je vaša neto plača.
Vrsta zneska
Opis
Kdo ga plača
Bruto plača
Osnova za izračun prispevkov in davkov
Delodajalec (izplača delavcu)
Neto plača
Znesek, ki ga delavec prejme na račun
Delodajalec (prejme delavec)
Bruto bruto
Celoten strošek delodajalca (vključuje prispevke na plačo)
Delodajalec
Povprečna plača v Sloveniji in trendi za prihodnost
Spremljanje gibanja plač je ključno za razumevanje gospodarske moči prebivalstva. Povprečna plača v Sloveniji v zadnjih letih vztrajno raste, kar je posledica tako inflacijskih pritiskov kot pomanjkanja delovne sile v določenih sektorjih.
Povprečna plača 2025
V letu 2025 so podatki Statističnega urada RS (SURS) pokazali, da je povprečna plača 2025 dosegla nove rekordne vrednosti. Junija 2025 je povprečna mesečna neto plača znašala 1.610,91 €, medtem ko je povprečna bruto plača presegla mejo 2.500 € in se ustavila pri približno 2.572,07 €. Ti podatki kažejo na stabilno rast, kljub izzivom v globalnem gospodarstvu.
Povprečna plača 2026
Napovedi za prihodnje leto so prav tako optimistične. Povprečna plača 2026 naj bi se po ocenah Banke Slovenije in Evropske komisije zvišala za približno 3,9 % do 5,7 %. To pomeni, da lahko zaposleni pričakujejo nadaljnje prilagajanje plač življenjskim stroškom, kar bo ohranjalo realno rast prejemkov.
Bruto neto kalkulator slovenija za leto 2026
Za vse, ki želite hitro preveriti, koliko bo znašala vaša plača po vseh odvedenih dajatvah, priporočamo uporabo spodnjega orodja. Ta kalkulator upošteva aktualno zakonodajo in davčne olajšave, ki veljajo v Sloveniji.
Poleg osnovne bruto plače na končni neto znesek vplivajo tudi različne olajšave. Najpogostejša je splošna olajšava, ki jo uveljavljajo vsi zavezanci, poleg nje pa lahko uveljavljate tudi olajšave za vzdrževane družinske člane (otroke). Pravilna razporeditev teh olajšav med zakoncema lahko znatno vpliva na to, kakšno bo vaše končno bruto neto razmerje na letni ravni.
Pogosta vprašanja o plačah v Sloveniji (FAQ)
Kolikšna je minimalna plača v letu 2025? Minimalna plača od 1. januarja 2025 znaša 1.277,72 € bruto.
Kaj vsebuje bruto bruto znesek? Bruto bruto znesek ali celoten strošek delodajalca vključuje bruto plačo delavca ter dodatne prispevke, ki jih delodajalec plača državi (16,10 % na bruto plačo).
Zakaj je pomembno poznati razliko med bruto in neto? Poznavanje razlike je ključno pri pogajanjih za plačo, saj se pogodbe o zaposlitvi praviloma sklepajo v bruto zneskih, vaše preživetje pa je odvisno od neto zneska.
Kje najdem najboljši bruto neto kalkulator slovenija? Eden najbolj zanesljivih in posodobljenih kalkulatorjev je na voljo na strani donosno.si, ki omogoča natančen izračun za tekoče leto.
Kaj je dodatek za delovno dobo in kako se izračuna?
Dodatek za delovno dobo je zakonsko določena pravica vsakega zaposlenega v Republiki Sloveniji, ki predstavlja del plače in služi kot nagrada za delovne izkušnje in zvestobo. Ta dodatek, pogosto imenovan tudi minulo delo, se izračuna kot odstotek od delavčeve osnovne plače za polni delovni čas, pomnožen s številom let njegove celotne delovne dobe.
Odgovor na ključno vprašanje "kako se izračuna dodatek na delovno dobo" je jasen in takojšen:
Dodatek za delovno dobo se izračuna tako, da se osnovna plača delavca pomnoži z odstotkom, ki je določen v kolektivni pogodbi (najpogosteje 0,5 % ali več) za vsako dopolnjeno leto celotne delovne dobe.
Višina dodatka je torej neposredno odvisna od dveh ključnih dejavnikov: osnovne plače in skupne delovne dobe.
Pravna podlaga za dodatek je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) , podrobnejša višina in način izračuna pa sta urejena s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti ali z internimi akti delodajalca.
Pravna podlaga: Kje je dodatek za delovno dobo določen?
Za razumevanje, komu pripada dodatek za delovno dobo in v kakšni višini, je nujno poznati hierarhijo pravnih aktov, ki to področje urejajo.
1. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 129. členu določa temeljno pravico:
"(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. (2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti."
Zakon torej določa, da je dodatek obvezen, vendar njegove višine ne določa, temveč to nalogo prepušča socialnim partnerjem.
2. Kolektivne pogodbe (KP)
Kolektivne pogodbe so ključni akti, ki določajo specifično višino dodatka. Najpogostejša določba, ki izhaja iz pretekle zakonodaje in se je ohranila v večini kolektivnih pogodb, je:
0,5 % od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.
Pomembno je poudariti, da je to najpogostejša, ne pa edina možna višina. Nekatere kolektivne pogodbe, zlasti v javnem sektorju, določajo nižje odstotke (npr. 0,33 % ali 0,25 %), medtem ko nekatere zasebne dejavnosti določajo višje odstotke ali pa imajo posebne lestvice.
3. Interni akti delodajalca
Če delodajalec ni zavezan z nobeno kolektivno pogodbo (kar je redko, saj se večina dejavnosti pokriva z vsaj eno KP), mora višino dodatka določiti z internim aktom. V tem primeru mora delodajalec upoštevati splošno sprejete standarde in ne sme delavca postaviti v slabši položaj, kot bi bil v primerljivi dejavnosti.
Podrobna razlaga izračuna: Kako se izračuna dodatek na delovno dobo?
Za pravilen izračun dodatka na delovno dobo moramo natančno opredeliti obe spremenljivki v formuli: osnovo za izračun in delovno dobo, ki se upošteva.
A. Osnova za izračun
Osnova za izračun dodatka je osnovna plača delavca za polni delovni čas.
•Osnovna plača: To je plača, ki jo delavec prejme za opravljanje dela v normalnih delovnih pogojih in ne vključuje dodatkov za delovno uspešnost, nadurno delo, nočno delo ali druge posebne pogoje.
•Polni delovni čas: Dodatek se vedno izračuna na osnovno plačo za polni delovni čas, ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali skrajšani delovni čas.
B. Celotna delovna doba (Minulo delo)
Pri izračunu se upošteva celotna delovna doba delavca, ne le tista, preživeta pri zadnjem delodajalcu. To je ključna razlika med slovenskim sistemom in sistemi v nekaterih drugih državah.
V celotno delovno dobo se štejejo:
1.Obdobja, preživeta v delovnem razmerju v Sloveniji.
2.Obdobja, preživeta v delovnem razmerju v tujini (če delavec predloži ustrezna dokazila).
3.Obdobja, ko je delavec opravljal javna dela, če je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Kaj se ne šteje v delovno dobo za dodatek?
•Čas, ko je bil delavec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in prejemal nadomestilo za brezposelnost.
•Čas, preživet v delu prek podjemne pogodbe ali avtorske pogodbe.
C. Formula in primer izračuna
Standardna formula za izračun je:
Dodatek za delovno dobo = Osnovna plača * Število let delovne dobe * Odstotek na leto
Delavčeva plača bi torej znašala 1.500,00 EUR (osnovna plača) + 112,50 EUR (dodatek) + morebitni drugi dodatki.
Dodatek na delovno dobo: Lestvica in posebnosti
Čeprav je 0,5 % najpogostejši odstotek, nekatere kolektivne pogodbe določajo posebno lestvico ali progresivno stopnjo, zlasti za delavce z daljšo delovno dobo.
Lestvica v Kolektivni pogodbi Banke Slovenije (KPBS-1)
Določila KPBS-1 so dober primer, kako je lahko dodatek na delovno dobo lestvica urejena:
Dopolnjena delovna doba
Odstotek dodatka na leto
Skupni odstotek (kumulativno)
1. do 25. leto
0,5 %
0,5 % do 12,5 %
Nad 25. letom
0,5 % + 0,25 % (skupaj 0,75 %)
Progresivno
Omejitev: Dodatek na delovno dobo po tej pogodbi ne sme presegati 20 % osnovne plače.
To pomeni, da delavec po 25 letih (12,5 %) za vsako naslednje leto pridobi dodatnih 0,75 % (0,5 % + 0,25 %), dokler ne doseže zgornje meje 20 %.
Zgornja meja (Kapica)
V preteklosti je bil dodatek za delovno dobo omejen na 20 % osnovne plače. Čeprav ZDR-1 te omejitve ne določa, jo nekatere kolektivne pogodbe, kot je KPBS-1, še vedno ohranjajo. Vendar pa večina kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju nima določene zgornje meje, kar pomeni, da se dodatek linearno povečuje z vsakim letom delovne dobe.
Pomembno: Delavec mora vedno preveriti določila kolektivne pogodbe, ki velja za njegovo dejavnost, saj se lahko odstotki in omejitve bistveno razlikujejo.
Dodatek za delovno dobo in minimalna plača
V preteklosti je bil dodatek za delovno dobo pogosto vključen v minimalno plačo, kar je pomenilo, da delavci z dolgo delovno dobo niso imeli realne koristi od dodatka, če je njihova osnovna plača komaj presegala minimalno.
Zakon o minimalni plači (ZMP) je to spremenil. Od 1. januarja 2020 velja, da se:
Dodatek za delovno dobo izloči iz minimalne plače.
To pomeni, da mora delodajalec delavcu izplačati minimalno plačo, ki je določena z zakonom, in k tej plači dodati še dodatek za delovno dobo. Ta sprememba je bistveno izboljšala finančni položaj delavcev z daljšo delovno dobo, ki prejemajo minimalno plačo.
Posebni primeri in dileme pri določanju delovne dobe
Določanje celotne delovne dobe je v praksi pogosto vir nesporazumov. Tukaj so najpogostejši posebni primeri:
1. Delo s skrajšanim delovnim časom
Če je delavec zaposlen za skrajšani delovni čas (npr. 4 ure dnevno), se mu delovna doba za namen izračuna dodatka šteje, kot da bi delal polni delovni čas. Dodatek se torej izračuna na osnovno plačo za polni delovni čas, ne glede na skrajšani delovni čas.
2. Delo v tujini
Delo v tujini se šteje v delovno dobo, če je bilo opravljeno v delovnem razmerju. Delavec mora delodajalcu predložiti ustrezna dokazila, kot so pogodbe o zaposlitvi, potrdila o plačanih prispevkih ali izpisek iz zavarovalne dobe.
3. Javna dela in delo pri s.p.
•Javna dela: Obdobje javnih del se šteje v delovno dobo, če je delavec imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in so bili plačani prispevki.
•Delo pri s.p.: Če je bil delavec zaposlen pri samostojnem podjetniku (s.p.), se to obdobje seveda šteje. Če pa je delavec deloval kot samostojni podjetnik (s.p.) in si plačeval prispevke, se to obdobje ne šteje v delovno dobo za dodatek, saj ni šlo za delovno razmerje, temveč za samostojno opravljanje dejavnosti.
4. Obdobja starševskega dopusta in bolniške odsotnosti
Obdobja, ko je delavec na starševskem dopustu ali daljši bolniški odsotnosti, se v celoti štejejo v delovno dobo za dodatek, saj delovno razmerje v tem času ni prekinjeno.
Grafični prikaz: Kumulativni dodatek na delovno dobo (0,5 % letno)
Za boljšo vizualizacijo vpliva delovne dobe na plačo, si oglejmo, kako se kumulativni odstotek dodatka na delovno dobo povečuje skozi leta (ob predpostavki 0,5 % na leto in brez zgornje meje):
Leto delovne dobe
Odstotek dodatka
1
0,5 %
5
2,5 %
10
5,0 %
15
7,5 %
20
10,0 %
25
12,5 %
30
15,0 %
35
17,5 %
40
20,0 %
FAQ: Pogosto zastavljena vprašanja o dodatku za delovno dobo
Q: Ali se dodatek za delovno dobo šteje v osnovo za izračun regresa?
A: Ne. Regres za letni dopust je določen z zakonom in kolektivnimi pogodbami in se izplača v višini, ki je neodvisna od dodatka za delovno dobo.
Q: Ali lahko delodajalec samovoljno ukine dodatek za delovno dobo?
A: Ne. Ker je dodatek določen z ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami, ga delodajalec ne more ukiniti. Lahko pa se višina in način izračuna spremenita le s spremembo kolektivne pogodbe ali internega akta, vendar ne na škodo delavca, ki je pravico že pridobil.
Q: Ali se dodatek izplačuje tudi za delo pri tujih delodajalcih?
A: Da, če je bilo delo opravljeno v delovnem razmerju in delavec predloži ustrezna dokazila. Upošteva se celotna delovna doba, ne glede na državo, kjer je bila pridobljena.
Q: Kaj pa delavci, ki so imeli dodatek določen v pogodbi pred ZDR-1?
A: ZDR-1 je v prehodnih določbah (222. člen) določil, da delavci, ki so imeli na dan uveljavitve zakona določen dodatek v višini najmanj 0,5 % za vsako leto, to pravico ohranijo, razen če kolektivna pogodba določa drugače. Ta pravica je zaščitena.
Zaključek: Pomen dodatka za delovno dobo
Dodatek na delovno dobo je eden od temeljev slovenskega sistema plač, ki priznava in nagrajuje delovne izkušnje. Pravilno kako se izračuna dodatek na delovno dobo je ključno za zagotavljanje pravičnega plačila. Z izločitvijo dodatka iz minimalne plače je ta pravica dobila nazaj svoj pravi pomen in zagotavlja, da so delavci z daljšim stažem ustrezno nagrajeni za svojo zvestobo in nabrane izkušnje.
Za delodajalce je ključno, da natančno poznajo kolektivno pogodbo svoje dejavnosti in pravilno vodijo evidenco celotne delovne dobe zaposlenih, da se izognejo pravnim sporom.
Minimalna plača 2026 bo po vseh napovedih doživela enega največjih skokov v zgodovini samostojne Slovenije, s čimer bo prvič presegla mejo 1.300 evrov bruto. Ta pomemben dvig je neposredna posledica novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov (MŽS), ki je ključen dejavnik pri določanju višine minimalne plače 2026. Za delavce, ki prejemajo najnižje dohodke, to pomeni opazno izboljšanje kupne moči, saj se bo zvišala tudi minimalna plača 2026 neto. V nadaljevanju podrobno analiziramo, kaj prinaša nova plača 2026, kakšna je zakonska formula in kakšen bo končni znesek, ki bo vplival na tisoče zaposlenih in celotno slovensko gospodarstvo.
Koliko bo znašala Minimalna plača 2026? Napovedi in prvi izračuni
Čeprav uradna višina minimalne plače 2026 še ni določena – minister, pristojen za delo, jo mora objaviti v Uradnem listu RS do konca januarja 2026 1 – so že znani ključni dejavniki, ki kažejo na izrazito povišanje.
Trenutna minimalna plača za leto 2025 znaša 1.277,72 evra bruto 2. Če bi se upoštevala zgolj inflacija, bi se minimalna plača 2026 dvignila na približno 1.314,8 evra bruto 3. Vendar pa je v igri še en, bistveno pomembnejši dejavnik: nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.
Vpliv novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov (MŽS)
Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da je treba višino MŽS na novo določiti najmanj vsakih šest let. Zadnji izračun, ki je določal MŽS pri 669,83 evra, je bil narejen leta 2022 in je po mnenju sindikatov in strokovnjakov zastarel ter prenizek, saj ne odraža realnih stroškov življenja v letu 2026 4.
Ministrstvo za delo je naročilo nov izračun MŽS, ki ga pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja. Pričakuje se, da bo ta znesek občutno višji. Vsak dvig MŽS neposredno vpliva na višino minimalne plače 2026, saj je ta zakonsko vezana na MŽS.
Zakonska formula: Od 20% do 40% nad MŽS
Ključna določba Zakona o minimalni plači (ZMinP) je, da mora minimalna plača znašati najmanj 20 % in največ 40 % nad izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški 1.
•Minimalna plača = MŽS + (20 % do 40 % MŽS) + Davki in prispevki.
Trenutno je minimalna plača določena na približno 32,8 % nad MŽS. Sindikati si prizadevajo, da bi minister minimalno plačo 2026 določil na zgornji meji, torej 40 % nad novim zneskom MŽS. Če bi bil novi MŽS, na primer, določen pri 750 evrih (kar je realna ocena glede na inflacijo in rast stroškov), bi se izračun gibal takole:
Scenarij
Osnova (MŽS)
Dodatek (20% MŽS)
Dodatek (40% MŽS)
Minimalna Bruto Osnova (brez davkov)
Minimalni dvig
750 EUR
150 EUR
-
900 EUR
Maksimalni dvig
750 EUR
-
300 EUR
1050 EUR
K tej osnovi je treba prišteti še davke in prispevke. Glede na to, da je trenutna minimalna plača 1.277,72 evra bruto, je realno pričakovati, da bo nova minimalna plača 2026 v scenariju maksimalnega dviga presegla 1.350 evrov bruto.
Ocena Minimalna plača 2026 neto: Kaj ostane v denarnici?
Za prejemnike je najpomembnejša minimalna plača 2026 neto, torej znesek, ki ga prejmejo na bančni račun. Neto znesek je odvisen od bruto zneska, splošne olajšave in morebitnih olajšav za vzdrževane družinske člane.
Trenutna minimalna plača 2025 (1.277,72 EUR bruto) znaša približno 930 evrov neto 2. Če bi se minimalna plača 2026 dvignila na 1.350 evrov bruto, bi se minimalna plača 2026 neto gibala okoli 970 do 990 evrov, ob predpostavki, da se davčna zakonodaja (splošna olajšava) ne spremeni bistveno.
Predpostavljena Bruto Plača 2026
Ocenjena Neto Plača 2026
1.350 EUR
970 – 990 EUR
1.400 EUR
1.000 – 1.020 EUR
Ta ocena kaže, da bi minimalna plača 2026 neto prvič presegla mejo 1.000 evrov neto, če bi bruto znesek dosegel okoli 1.400 evrov.
Zakonodajni okvir in postopek določitve plače 2026
Določitev minimalne plače 2026 je kompleksen proces, ki ga ureja Zakon o minimalni plači (ZMinP) in vključuje več dejavnikov, ne le MŽS.
Vloga Ministrstva za delo in Socialnih Partnerjev
Minister, pristojen za delo, mora pred določitvijo nove višine minimalne plače opraviti posvet s socialnimi partnerji – sindikati in delodajalci. Sindikati tradicionalno zagovarjajo višjo uskladitev, ki bi presegala zgolj inflacijo, medtem ko delodajalci opozarjajo na vpliv visokih stroškov dela na konkurenčnost podjetij 5.
Kaj se upošteva poleg MŽS?
Poleg novega izračuna MŽS in zakonskega razpona (20 % do 40 % nad MŽS) mora minister upoštevati še naslednje dejavnike 1:
1.Rast cen življenjskih potrebščin (inflacija): Ta je ključna za ohranjanje kupne moči.
2.Gibanje plač: Upošteva se rast povprečne plače v državi.
3.Gospodarske razmere in gospodarska rast: Stanje gospodarstva vpliva na zmožnost delodajalcev, da prenesejo višje stroške dela.
4.Gibanje zaposlenosti: Analiza vpliva dviga na trg dela.
Zaradi visoke inflacije v preteklih letih in napovedi o nadaljnji rasti cen je pritisk na ministra, da določi visoko minimalno plačo 2026, izjemno velik.
Zgodovinski pregled: Kako se je Minimalna plača spreminjala skozi leta?
Analiza zgodovinskih podatkov kaže na stalen trend rasti minimalne plače v Sloveniji, zlasti po letu 2010, ko je bil sprejet nov zakon. Ta rast je ključna za razumevanje, zakaj je napovedana minimalna plača 2026 tako pomembna.
Obdobje
Minimalna plača (Bruto EUR)
1. avgust 2009 – 28. februar 2010
597,43
1. marec 2010 – 31. december 2010
734,15
1. januar 2011 – 31. december 2011
748,10
1. januar 2012 – 31. december 2012
763,06
1. januar 2013 – 31. december 2013
783,66
1. januar 2014 – 31. december 2014
789,15
1. januar 2015 – 31. december 2015
790,73
1. januar 2016 – 31. december 2016
790,73
1. januar 2017 – 31. december 2017
804,96
1. januar 2018 – 31. december 2018
842,79
1. januar 2019 – 31. december 2019
886,63
1. januar 2020 – 31. december 2020
940,58
1. januar 2021 – 31. december 2021
1024,24
1. januar 2022 – 31. december 2022
1074,43
1. januar 2023 – 31. december 2023
1203,36
1. januar 2024 – 31. december 2024
1253,90
1. januar 2025 – 31. december 2025
1277,72
Opomba: Podatki so za polni delovni čas in predstavljajo bruto znesek.
Primerjava rasti Minimalne plače in Povprečne Plače 2026
Slovenija je že sedaj med državami EU z najmanjšim razkorakom med minimalno plačo in povprečno plačo 20266. Analize kažejo, da se je minimalna plača v obdobju 2009–2025 nominalno povečala za več kot 116 %, medtem ko je povprečna plača zrasla za približno 66 % 7. Ta trend zmanjševanja razkoraka se bo z dvigom minimalne plače 2026 nadaljeval, kar je eden od ciljev socialne politike.
Vpliv dvigov minimalne plače 2026 na delodajalce in gospodarstvo
Dvig minimalne plače 2026 ima pomembne makroekonomske posledice, ki segajo dlje od denarnic prejemnikov.
Stroški dela in Konkurenčnost podjetij
Delodajalci so pogosto zaskrbljeni zaradi hitre rasti minimalne plače, saj ta povečuje stroške dela, zlasti v delovno intenzivnih panogah, kot so tekstilna industrija, gostinstvo in trgovina. Visoka minimalna plača lahko vpliva na konkurenčnost podjetij, zlasti tistih, ki poslujejo na mednarodnih trgih.
Vendar pa zagovorniki dviga poudarjajo, da višja minimalna plača zmanjšuje fluktuacijo delovne sile, povečuje produktivnost in spodbuja podjetja k investiranju v avtomatizacijo in višjo dodano vrednost, namesto da bi tekmovala z nizkimi plačami [8].
Učinek na Socialne Transferje in Javne Finance
Višina minimalne plače posredno vpliva tudi na nekatere socialne transferje in javne finance. Dvig minimalne plače 2026 bo:
•Povečal prilive v proračun: Višja bruto plača pomeni višje prispevke in davke, kar krepi javne finance.
•Vplival na socialne transferje: Nekateri socialni prejemki so vezani na višino minimalne plače ali povprečne plače, zato se lahko njihova višina posredno spremeni.
•Zmanjšal tveganje revščine: Višja minimalna plača 2026 neto je najučinkovitejše orodje za zmanjševanje tveganja revščine med zaposlenimi.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) o Minimalni plači 2026
1. Kdaj bo znana uradna višina minimalne plače 2026?
Uradna višina minimalne plače 2026 bo določena in objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije do konca januarja 2026. Uveljavila se bo s 1. januarjem 2026.
2. Kaj je ključni razlog za pričakovani visok dvig minimalne plače 2026?
Ključni razlog je nov izračun minimalnih življenjskih stroškov (MŽS), ki bo po pričakovanjih občutno višji od trenutnega zneska (669,83 EUR). Ker mora minimalna plača zakonsko znašati od 20 % do 40 % nad MŽS, bo višji MŽS neposredno povzročil višjo minimalno plačo 2026.
3. Ali se v minimalno plačo vštevajo vsi dodatki?
Ne. V minimalno plačo se ne vštevajo dodatki (npr. dodatek za delovno dobo, dodatek za nočno delo, dodatek za delo na praznike), del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Ti dodatki se morajo izplačati posebej in se prištejejo k minimalni plači.
4. Kako se izračuna minimalna plača 2026 neto?
Minimalna plača 2026 neto se izračuna tako, da se od bruto zneska minimalne plače 2026 odštejejo obvezni prispevki za socialno varnost (pokojninsko, zdravstveno zavarovanje) in akontacija dohodnine, pri čemer se upošteva splošna davčna olajšava.
5. Ali bo minimalna plača 2026 neto presegla 1.000 evrov?
Če bo bruto minimalna plača 2026 določena pri približno 1.400 evrih ali več, je zelo verjetno, da bo minimalna plača 2026 neto presegla 1.000 evrov. Končni neto znesek bo odvisen od končnega bruto zneska in veljavne davčne zakonodaje.
Zaključek: Minimalna plača 2026 kot socialni in ekonomski mejnik
Napovedana minimalna plača 2026 predstavlja pomemben socialni in ekonomski mejnik za Slovenijo. Ne gre zgolj za številko, temveč za odraz zavezanosti države k zagotavljanju dostojnega življenja za vse zaposlene. Z dvigom, ki ga bo poganjal nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, se bo minimalna plača 2026 še bolj približala povprečni plači, kar bo zmanjšalo socialne razlike in okrepilo kupno moč najšibkejših. Ne glede na končni znesek, ki bo objavljen januarja 2026, je jasno, da bo nova plača 2026 postavila nov standard na slovenskem trgu dela.
Nedavni komentarji