Zakonodaja: novi zakoni in spremembe predpisov

Tahograf: Kaj morate vedeti za kombije in lahka gospodarska vozila

Od 1. julija 2026 bo uporaba pametnih tahografov (G2V2) obvezna za lahka gospodarska vozila in kombije z največjo dovoljeno maso (NDM) med 2,5 in 3,5 tone v mednarodnem prevozu blaga. Za domači promet v Sloveniji je tahograf trenutno še neobvezen, kar pomeni, da podjetja, ki opravljajo samo lokalne prevoze, še nimajo takšne obveznosti.

Kaj je tahograf in kako deluje

Tahograf je naprava, ki beleži čas vožnje, delovni čas, odmori in počitki voznika. Namenjena je zagotavljanju varnosti v cestnem prometu ter skladnosti z tahograf zakonodajo EU. Vozila z vgrajenim tahografom omogočajo nadzor nad spoštovanjem predpisov o vožnji in počitku voznikov, kar je še posebej pomembno za podjetja v mednarodnem prevozu.

Tahograf pravila za kombije

Za kombije z NDM med 2,5 in 3,5 tone v mednarodnem prometu veljajo naslednja tahograf pravila:

Obveznost: od 1. 7. 2026 je obvezna vgradnja pametnega tahografa druge generacije (G2V2).
Kaj se beleži: delovni čas, čas vožnje, odmori in počitki.
Kombinirana vozila: če kombi vleče prikolico in skupna NDM presega 3,5 tone, je tahograf že zdaj obvezen.
Izjeme: vozila, ki se ne uporabljajo v komercialne namene ali so izrecno izvzeta po tahograf zakonodaji EU.

Več podrobnosti o tem, kako izpolniti obveznosti glede tahografa, lahko najdete v članku obveznosti tahografa za podjetja.

Tahograf znaki in oprema

Za pravilno uporabo je pomembno, da vozniki poznajo tahograf znake, ki označujejo različne vrste aktivnosti, kot so vožnja, delo, odmori in prosti čas. Pametni tahografi omogočajo enostavno beleženje in prenos podatkov v elektronski obliki, kar poenostavlja arhiviranje in nadzor.

Podjetja bodo morala:

Vgraditi tahograf, če ga vozilo še nima.
Poskrbeti, da bodo vozniki imeli veljavne vozniške kartice.
Voditi evidence in arhivirati podatke v skladu s predpisi.

Več o tem, kako prepoznati in uporabljati tahograf znake:

Vožnja
- Pomeni čas, ko voznik aktivno upravlja vozilo.
- Označen s simbolom volana ali avtomobila.
- Pomembno za beleženje maksimalnega dnevnega in tedenskega časa vožnje.
Ostalo delo
- Vključuje naloge, ki niso vožnja, npr. natovarjanje, raztovarjanje ali administrativna dela.
- Tahograf znak je običajno ura ali oseba z delovnim orodjem.
Odmor in počitek
- Označuje čas, ko voznik ne opravlja dela ali ne vozi.
- Simbol pogosto prikazuje ležečo posteljo ali ura s pauzo.
- Pravilna uporaba je ključna za skladnost s predpisi o počitku.
Neaktivnost / prosti čas
- Uporablja se, kadar voznik ni na delu in ne vozi.
- Tahograf znak je običajno prazno polje ali simbol prostega časa.
Nepravilnosti / napake
- Tahograf lahko prikaže opozorila, če je naprava nepravilno uporabljena ali so podatki nepopolni.
- Voznik mora takoj odpraviti težavo, da ostane v skladu z tahograf pravili.

Tahograf zakonodaja: zakaj je pomembna

Skladnost s tahograf zakonodajo je ključna za preprečevanje kršitev in kazni pri mednarodnem prevozu. Neupoštevanje predpisov lahko vodi do denarnih kazni, začasne prepovedi vožnje ali drugih sankcij. Zato je pomembno, da se podjetja pravočasno pripravijo na spremembe, ki začnejo veljati 1. julija 2026.

racunovodja 21 marca, 2026 Zakonodaja 0 Comments

Kako se izračuna dodatek na delovno dobo: izračun, lestvica in pravice

Kaj je dodatek za delovno dobo in kako se izračuna?

Dodatek za delovno dobo je zakonsko določena pravica vsakega zaposlenega v Republiki Sloveniji, ki predstavlja del plače in služi kot nagrada za delovne izkušnje in zvestobo. Ta dodatek, pogosto imenovan tudi minulo delo, se izračuna kot odstotek od delavčeve osnovne plače za polni delovni čas, pomnožen s številom let njegove celotne delovne dobe.

Odgovor na ključno vprašanje "kako se izračuna dodatek na delovno dobo" je jasen in takojšen:

Dodatek za delovno dobo se izračuna tako, da se osnovna plača delavca pomnoži z odstotkom, ki je določen v kolektivni pogodbi (najpogosteje 0,5 % ali več) za vsako dopolnjeno leto celotne delovne dobe.

Višina dodatka je torej neposredno odvisna od dveh ključnih dejavnikov: osnovne plače in skupne delovne dobe.

Pravna podlaga za dodatek je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) , podrobnejša višina in način izračuna pa sta urejena s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti ali z internimi akti delodajalca.

Pravna podlaga: Kje je dodatek za delovno dobo določen?

Za razumevanje, komu pripada dodatek za delovno dobo in v kakšni višini, je nujno poznati hierarhijo pravnih aktov, ki to področje urejajo.

1. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 129. členu določa temeljno pravico:

"(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. (2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti."

Zakon torej določa, da je dodatek obvezen, vendar njegove višine ne določa, temveč to nalogo prepušča socialnim partnerjem.

2. Kolektivne pogodbe (KP)

Kolektivne pogodbe so ključni akti, ki določajo specifično višino dodatka. Najpogostejša določba, ki izhaja iz pretekle zakonodaje in se je ohranila v večini kolektivnih pogodb, je:

0,5 % od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.

Pomembno je poudariti, da je to najpogostejša, ne pa edina možna višina. Nekatere kolektivne pogodbe, zlasti v javnem sektorju, določajo nižje odstotke (npr. 0,33 % ali 0,25 %), medtem ko nekatere zasebne dejavnosti določajo višje odstotke ali pa imajo posebne lestvice.

3. Interni akti delodajalca

Če delodajalec ni zavezan z nobeno kolektivno pogodbo (kar je redko, saj se večina dejavnosti pokriva z vsaj eno KP), mora višino dodatka določiti z internim aktom. V tem primeru mora delodajalec upoštevati splošno sprejete standarde in ne sme delavca postaviti v slabši položaj, kot bi bil v primerljivi dejavnosti.

Podrobna razlaga izračuna: Kako se izračuna dodatek na delovno dobo?

Za pravilen izračun dodatka na delovno dobo moramo natančno opredeliti obe spremenljivki v formuli: osnovo za izračun in delovno dobo, ki se upošteva.

A. Osnova za izračun

Osnova za izračun dodatka je osnovna plača delavca za polni delovni čas.

•Osnovna plača: To je plača, ki jo delavec prejme za opravljanje dela v normalnih delovnih pogojih in ne vključuje dodatkov za delovno uspešnost, nadurno delo, nočno delo ali druge posebne pogoje.

•Polni delovni čas: Dodatek se vedno izračuna na osnovno plačo za polni delovni čas, ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali skrajšani delovni čas.

B. Celotna delovna doba (Minulo delo)

Pri izračunu se upošteva celotna delovna doba delavca, ne le tista, preživeta pri zadnjem delodajalcu. To je ključna razlika med slovenskim sistemom in sistemi v nekaterih drugih državah.

V celotno delovno dobo se štejejo:

1.Obdobja, preživeta v delovnem razmerju v Sloveniji.

2.Obdobja, preživeta v delovnem razmerju v tujini (če delavec predloži ustrezna dokazila).

3.Obdobja, ko je delavec opravljal javna dela, če je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Kaj se ne šteje v delovno dobo za dodatek?

•Čas, ko je bil delavec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in prejemal nadomestilo za brezposelnost.

•Čas, preživet v delu prek podjemne pogodbe ali avtorske pogodbe.

C. Formula in primer izračuna

Standardna formula za izračun je:

Dodatek za delovno dobo = Osnovna plača * Število let delovne dobe * Odstotek na leto

Primer:

•Osnovna plača: 1.500,00 EUR

•Celotna delovna doba: 15 let

•Odstotek na leto (po KP): 0,5 %

Skupni odstotek= 15 let * 0,5 % = 7,5 % Dodatek = 1.500,00 EUR * 7,5 % = 112,50 EUR

Delavčeva plača bi torej znašala 1.500,00 EUR (osnovna plača) + 112,50 EUR (dodatek) + morebitni drugi dodatki.

Dodatek na delovno dobo: Lestvica in posebnosti

Čeprav je 0,5 % najpogostejši odstotek, nekatere kolektivne pogodbe določajo posebno lestvico ali progresivno stopnjo, zlasti za delavce z daljšo delovno dobo.

Lestvica v Kolektivni pogodbi Banke Slovenije (KPBS-1)

Določila KPBS-1 so dober primer, kako je lahko dodatek na delovno dobo lestvica urejena:

Dopolnjena delovna doba	Odstotek dodatka na leto	Skupni odstotek (kumulativno)
1. do 25. leto	0,5 %	0,5 % do 12,5 %
Nad 25. letom	0,5 % + 0,25 % (skupaj 0,75 %)	Progresivno

Omejitev: Dodatek na delovno dobo po tej pogodbi ne sme presegati 20 % osnovne plače.

To pomeni, da delavec po 25 letih (12,5 %) za vsako naslednje leto pridobi dodatnih 0,75 % (0,5 % + 0,25 %), dokler ne doseže zgornje meje 20 %.

Zgornja meja (Kapica)

V preteklosti je bil dodatek za delovno dobo omejen na 20 % osnovne plače. Čeprav ZDR-1 te omejitve ne določa, jo nekatere kolektivne pogodbe, kot je KPBS-1, še vedno ohranjajo. Vendar pa večina kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju nima določene zgornje meje, kar pomeni, da se dodatek linearno povečuje z vsakim letom delovne dobe.

Pomembno: Delavec mora vedno preveriti določila kolektivne pogodbe, ki velja za njegovo dejavnost, saj se lahko odstotki in omejitve bistveno razlikujejo.

Dodatek za delovno dobo in minimalna plača

V preteklosti je bil dodatek za delovno dobo pogosto vključen v minimalno plačo, kar je pomenilo, da delavci z dolgo delovno dobo niso imeli realne koristi od dodatka, če je njihova osnovna plača komaj presegala minimalno.

Zakon o minimalni plači (ZMP) je to spremenil. Od 1. januarja 2020 velja, da se:

Dodatek za delovno dobo izloči iz minimalne plače.

To pomeni, da mora delodajalec delavcu izplačati minimalno plačo, ki je določena z zakonom, in k tej plači dodati še dodatek za delovno dobo. Ta sprememba je bistveno izboljšala finančni položaj delavcev z daljšo delovno dobo, ki prejemajo minimalno plačo.

Posebni primeri in dileme pri določanju delovne dobe

Določanje celotne delovne dobe je v praksi pogosto vir nesporazumov. Tukaj so najpogostejši posebni primeri:

1. Delo s skrajšanim delovnim časom

Če je delavec zaposlen za skrajšani delovni čas (npr. 4 ure dnevno), se mu delovna doba za namen izračuna dodatka šteje, kot da bi delal polni delovni čas. Dodatek se torej izračuna na osnovno plačo za polni delovni čas, ne glede na skrajšani delovni čas.

2. Delo v tujini

Delo v tujini se šteje v delovno dobo, če je bilo opravljeno v delovnem razmerju. Delavec mora delodajalcu predložiti ustrezna dokazila, kot so pogodbe o zaposlitvi, potrdila o plačanih prispevkih ali izpisek iz zavarovalne dobe.

3. Javna dela in delo pri s.p.

•Javna dela: Obdobje javnih del se šteje v delovno dobo, če je delavec imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in so bili plačani prispevki.

•Delo pri s.p.: Če je bil delavec zaposlen pri samostojnem podjetniku (s.p.), se to obdobje seveda šteje. Če pa je delavec deloval kot samostojni podjetnik (s.p.) in si plačeval prispevke, se to obdobje ne šteje v delovno dobo za dodatek, saj ni šlo za delovno razmerje, temveč za samostojno opravljanje dejavnosti.

4. Obdobja starševskega dopusta in bolniške odsotnosti

Obdobja, ko je delavec na starševskem dopustu ali daljši bolniški odsotnosti, se v celoti štejejo v delovno dobo za dodatek, saj delovno razmerje v tem času ni prekinjeno.

Grafični prikaz: Kumulativni dodatek na delovno dobo (0,5 % letno)

Za boljšo vizualizacijo vpliva delovne dobe na plačo, si oglejmo, kako se kumulativni odstotek dodatka na delovno dobo povečuje skozi leta (ob predpostavki 0,5 % na leto in brez zgornje meje):

Leto delovne dobe	Odstotek dodatka
1	0,5 %
5	2,5 %
10	5,0 %
15	7,5 %
20	10,0 %
25	12,5 %
30	15,0 %
35	17,5 %
40	20,0 %

Grafični prikaz kumulativnega dodatka na delovno dobo

FAQ: Pogosto zastavljena vprašanja o dodatku za delovno dobo

Q: Ali se dodatek za delovno dobo šteje v osnovo za izračun regresa?

A: Ne. Regres za letni dopust je določen z zakonom in kolektivnimi pogodbami in se izplača v višini, ki je neodvisna od dodatka za delovno dobo.

Q: Ali lahko delodajalec samovoljno ukine dodatek za delovno dobo?

A: Ne. Ker je dodatek določen z ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami, ga delodajalec ne more ukiniti. Lahko pa se višina in način izračuna spremenita le s spremembo kolektivne pogodbe ali internega akta, vendar ne na škodo delavca, ki je pravico že pridobil.

Q: Ali se dodatek izplačuje tudi za delo pri tujih delodajalcih?

A: Da, če je bilo delo opravljeno v delovnem razmerju in delavec predloži ustrezna dokazila. Upošteva se celotna delovna doba, ne glede na državo, kjer je bila pridobljena.

Q: Kaj pa delavci, ki so imeli dodatek določen v pogodbi pred ZDR-1?

A: ZDR-1 je v prehodnih določbah (222. člen) določil, da delavci, ki so imeli na dan uveljavitve zakona določen dodatek v višini najmanj 0,5 % za vsako leto, to pravico ohranijo, razen če kolektivna pogodba določa drugače. Ta pravica je zaščitena.

Zaključek: Pomen dodatka za delovno dobo

Dodatek na delovno dobo je eden od temeljev slovenskega sistema plač, ki priznava in nagrajuje delovne izkušnje. Pravilno kako se izračuna dodatek na delovno dobo je ključno za zagotavljanje pravičnega plačila. Z izločitvijo dodatka iz minimalne plače je ta pravica dobila nazaj svoj pravi pomen in zagotavlja, da so delavci z daljšim stažem ustrezno nagrajeni za svojo zvestobo in nabrane izkušnje.

Za delodajalce je ključno, da natančno poznajo kolektivno pogodbo svoje dejavnosti in pravilno vodijo evidenco celotne delovne dobe zaposlenih, da se izognejo pravnim sporom.

racunovodja 21 decembra, 2025 Finance, Plače in delo, Zakonodaja 0 Comments

Zimski regres 2025: višina, roki izplačil, izjeme za delodajalce in pravila poročanja

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji potrdil Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Z novim zakonom se uvaja dodatna delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi zaposleni.

Koliko znaša zimski regres 2025 ?

Višina zimskega regresa znaša 639 evrov, izplačan pa bo najkasneje do 18. decembra 2025.

Za leto 2025 zakon določa posebno prehodno ureditev. Delodajalci, ki se soočajo z nelikvidnostjo, bodo lahko izplačilo izjemoma izvedli kasneje, in sicer do 31. marca 2026, brez potrebe po določilu v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Uvedena je še ena prehodna izjema. Delodajalci, ki bodo izpolnjevali zakonske pogoje (brez izplačila dobička, nakupov lastnih deležev, nagrad poslovodstvu ali drugih podobnih obveznosti v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026), bodo lahko za leto 2025 najprej izplačali ¼ zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostalih ¾ pa do 31. marca 2026.

Izjeme:

Izjeme, ki omogočajo kasnejše izplačilo zimskega regresa 2025, ne veljajo za javni sektor.

Zakon vsebuje tudi določila o zimskem dodatku za upokojence v letu 2025. Dodatek pripada vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo dodatek izplačal do 19. decembra 2025, oziroma ob naknadni pridobitvi pravice skupaj z redno pokojnino za maj naslednje leto. Višina dodatka znaša 150 evrov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Poročanje:

V zvezi z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki ga je Državni zbor sprejel 11. 11. 2025, finančna uprava obvešča delodajalce, da je izplačilo zimskega regresa treba poročati na obrazcu REK-O. Izplačilo zimskega regresa za leto 2025 v višini do ½ minimalne plače (ali sorazmernega dela) se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino niti v osnovo za prispevke.

Na REK-O se za poročanje uporablja vrsta dohodka 1190 – Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Na iREK obrazcu bo dodana nova vrsta dohodka 1112 – Zimski regres. V iREK bo treba vnesti podatke o prejemniku zimskega regresa, v polju A052 izbrati VD 1112 ter znesek izplačila vpisati v polje A052.

Oddaja REK-O obrazcev na eDavkih bo omogočena v zadnjem tednu novembra.

Če bo delodajalec izplačal zimski regres v višjem znesku od ½ minimalne plače (oz. sorazmernega dela), bo razliko poročal kot plačilo za poslovno uspešnost – z vrsto dohodka 1151 in iREK oznako 1111 Plačilo za poslovno uspešnost.

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije

racunovodja 21 novembra, 2025 Zakonodaja 0 Comments

Zakon o zaposlovanju tujcev 2025: Vse kar morate vedeti o zaposlovanju tujcev v Sloveniji

Zaposlovanje tujcev v Sloveniji je področje, ki se nenehno razvija in prilagaja gospodarskim potrebam ter evropskim direktivam. V letu 2025 je prišlo do pomembnih sprememb v zakonu o zaposlovanju tujcev, ki vplivajo tako na delodajalce kot na tuje delavce. V tem prispevku vam bomo podrobno predstavili aktualno zakonodajo, postopke pridobivanja delovnega dovoljenja za tujce in vse, kar morate vedeti o zaposlovanju tujcev v Sloveniji.

Uvod v zakonodajo o zaposlovanju tujcev

Področje zaposlovanja tujcev v Sloveniji urejata dva ključna zakona, ki sta bila v letu 2025 pomembno spremenjena z novelo zakona o zaposlovanju tujcev:

• Zakon o zaposlovanju tujcev, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki določa pogoje za zaposlovanje in delo tujcev ter

• Zakon o tujcih (ZTuj-2), ki ureja vstop, bivanje in integracijo tujcev v slovensko družbo.

V letu 2025 je prišel v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 32/2025 in je prinesel pomembne novosti na področju zaposlovanja tujcev.

Ključne spremembe v zakonu o zaposlovanju tujcev 2025

Novela zakona, ki je začela veljati maja 2025, prinaša številne spremembe, ki so namenjene poenostavitvi postopkov in hkrati zagotavljanju boljše integracije tujcev v slovensko družbo. Poglejmo si ključne spremembe:

1. Obvezno učenje slovenskega jezika

Za tujce, ki se prvič zaposlujejo v Sloveniji, je uvedena obveznost učenja slovenskega jezika. Delodajalci morajo v prvih šestih mesecih po nastopu dela v okviru delovnega časa in brezplačno za tujca zagotoviti obiskovanje tečaja slovenskega jezika.

2. Poenostavitev postopka za modro karto EU

Novela zakona olajšuje pridobivanje modre karte EU za visokokvalificirane delavce. Znižana je zahtevana raven plače s 1,5-kratnika na 1,2-kratnik povprečne bruto plače v Sloveniji, kar omogoča lažji dostop do slovenskega trga dela za strokovnjake iz tretjih držav.

3. Podaljšanje veljavnosti enotnega dovoljenja

Na novo se določa tudi veljavnost izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se lahko tujcu izda za čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi, vendar ne dlje kot za dve leti (prej eno leto).

4. Spremembe pri sezonskem delu

Uvedene so spremembe pri sezonskem delu, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri zaposlovanju sezonskih delavcev, zlasti v kmetijstvu in turizmu.

Vrste dovoljenj za delo tujcev v Sloveniji

Za zaposlitev tujca v Sloveniji obstaja več vrst dovoljenj, odvisno od statusa tujca, namena in trajanja zaposlitve. Poglejmo si glavne vrste dovoljenj:

1. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo

Enotno dovoljenje je najpogostejša oblika dovoljenja, ki tujcu omogoča prebivanje in delo v Sloveniji. Postopek se začne na upravni enoti, kjer tujec ali delodajalec vloži vlogo za izdajo enotnega dovoljenja. Zavod RS za zaposlovanje v postopku poda soglasje k izdaji dovoljenja.

2. Modra karta EU

Modra karta EU je namenjena visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav. Pogoji za pridobitev so:

•Visokošolska izobrazba (vsaj 3 leta študija)

•Sklenjena pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto

•Plača v višini vsaj 1,2-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji

3. Dovoljenje za sezonsko delo

To dovoljenje je namenjeno tujcem, ki želijo opravljati sezonsko delo v Sloveniji, predvsem v kmetijstvu in turizmu. Dovoljenje se lahko izda za največ 90 dni v koledarskem letu.

4. Dovoljenje za čezmejno izvajanje storitev

To dovoljenje je namenjeno tujcem, ki so napoteni na delo v Slovenijo s strani tujega delodajalca za izvajanje določenih storitev.

Postopek zaposlovanja tujcev iz tretjih držav

Postopek zaposlovanja tujcev iz tretjih držav (držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije) je kompleksen in vključuje več korakov. Poglejmo si celoten postopek:

1. Preverjanje pogojev za zaposlitev tujca

Pred začetkom postopka mora delodajalec preveriti, ali izpolnjuje pogoje za zaposlitev tujca:

•Delodajalec mora biti ustrezno registriran

•Ne sme biti v postopku likvidacije ali stečaja

•Mora imeti poravnane davčne obveznosti

•V zadnjih šestih mesecih ni smel odpuščati delavcev iz poslovnih razlogov na delovnem mestu, za katero želi zaposliti tujca

2. Prijava prostega delovnega mesta

Delodajalec mora prijaviti prosto delovno mesto na Zavodu RS za zaposlovanje. Zavod preveri, ali v evidenci brezposelnih oseb obstajajo ustrezni domači kandidati (t.i. kontrola trga dela).

3. Vloga za izdajo enotnega dovoljenja

Po opravljeni kontroli trga dela lahko delodajalec ali tujec vloži vlogo za izdajo enotnega dovoljenja na pristojni upravni enoti. Vlogi je potrebno priložiti:

•Pogodbo o zaposlitvi, podpisano s strani delodajalca

•Dokazilo o ustrezni izobrazbi tujca

•Potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca

•Fotografijo tujca

•Kopijo potnega lista

4. Pridobitev soglasja Zavoda RS za zaposlovanje

Upravna enota posreduje vlogo Zavodu RS za zaposlovanje, ki preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja. Zavod lahko izda različne vrste soglasij, odvisno od statusa tujca in namena zaposlitve.

5. Izdaja enotnega dovoljenja

Če so izpolnjeni vsi pogoji, upravna enota izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki se vroči tujcu.

6. Prijava tujca v socialno zavarovanje

Po pridobitvi dovoljenja mora delodajalec tujca prijaviti v socialno zavarovanje (zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti).

Posebnosti zaposlovanja tujcev iz različnih držav

Postopek zaposlovanja se razlikuje glede na državo izvora tujca. Poglejmo si posebnosti za najpogostejše skupine tujcev:

Državljani EU, EGP in Švicarske konfederacije

Državljani EU, EGP in Švicarske konfederacije imajo prost dostop do slovenskega trga dela in ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Potrebujejo le prijavo prebivanja, če nameravajo v Sloveniji bivati več kot tri mesece.

Državljani Bosne in Hercegovine

Zaposlitev tujca iz BiH je olajšana zaradi Sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji. Postopek je poenostavljen, vendar je še vedno potrebno pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Državljani Srbije, Črne gore in Severne Makedonije

Tudi za državljane teh držav veljajo določene olajšave pri zaposlovanju zaradi bilateralnih sporazumov, vendar je postopek podoben kot za druge državljane tretjih držav.

Državljani drugih tretjih držav

Za državljane drugih tretjih držav velja standardni postopek pridobivanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, kot je opisan zgoraj.

Kvote za zaposlovanje tujcev

Vlada Republike Slovenije vsako leto določi kvoto delovnih dovoljenj za tujce, s katero omeji število tujcev na slovenskem trgu dela. Kvota se določi glede na razmere in potrebe na trgu dela.

Za leto 2025 je bila kvota določena na 25.000 delovnih dovoljenj, razdeljena po naslednjih kategorijah:

•Zaposlovanje tujcev: 18.000 dovoljenj

•Napoteni tujci: 2.000 dovoljenj

•Usposabljanje in izpopolnjevanje: 1.000 dovoljenj

•Sezonsko delo: 3.000 dovoljenj

•Individualne storitve: 1.000 dovoljenj

Delovno dovoljenje za tujce: Vrste in postopki

Delovno dovoljenje za tujce je dokument, ki tujcu omogoča zakonito delo v Sloveniji. Z uvedbo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo se klasična delovna dovoljenja izdajajo le v posebnih primerih.

Vrste delovnih dovoljenj

1.Dovoljenje za zaposlitev: Izdaja se za zaposlitev pri konkretnem delodajalcu.

2.Dovoljenje za delo: Izdaja se za sezonska dela, usposabljanje, izpopolnjevanje ali napotene delavce.

3.Osebno delovno dovoljenje: Izdaja se določenim kategorijam tujcev (npr. družinskim članom slovenskih državljanov) in omogoča prost dostop do trga dela.

Postopek pridobitve delovnega dovoljenja

Postopek pridobitve delovnega dovoljenja se začne z vlogo na Zavodu RS za zaposlovanje. Vlogi je potrebno priložiti ustrezno dokumentacijo, odvisno od vrste dovoljenja.

Veljavnost delovnega dovoljenja

Veljavnost delovnega dovoljenja je odvisna od vrste dovoljenja in namena zaposlitve:

•Enotno dovoljenje: do 2 leti z možnostjo podaljšanja

•Modra karta EU: do 2 leti z možnostjo podaljšanja

•Dovoljenje za sezonsko delo: do 90 dni v koledarskem letu

Vloga za podaljšanje delovnega dovoljenja

Vloga za podaljšanje delovnega dovoljenja mora biti vložena pred iztekom veljavnosti obstoječega dovoljenja. Postopek podaljšanja je podoben postopku prve pridobitve, vendar običajno enostavnejši.

Potrebna dokumentacija za podaljšanje

Za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo je potrebno predložiti:

•Vlogo za podaljšanje

•Pogodbo o zaposlitvi

•Dokazilo o socialnem zavarovanju

•Dokazilo o zadostnih sredstvih za preživljanje

•Potrdilo iz kazenske evidence (ne starejše od 3 mesecev)

•Fotografijo

Roki za vložitev vloge za podaljšanje

Vlogo za podaljšanje je potrebno vložiti najmanj 30 dni pred iztekom veljavnosti obstoječega dovoljenja. Če je vloga vložena pravočasno, tujec lahko ostane in dela v Sloveniji do dokončne odločitve o vlogi.

Zaposlovanje tujcev v Sloveniji: Statistika in trendi

Zaposlovanje tujcev v Sloveniji je v zadnjih letih v porastu zaradi gospodarskega razvoja in pomanjkanja delovne sile v določenih sektorjih. Poglejmo si nekaj statističnih podatkov:

Število tujih delavcev v Sloveniji

Spodnja tabela prikazuje število tujih delavcev v Sloveniji po letih:

Leto	Število tujih delavcev	Letna rast (%)
2020	89.000	-
2021	93.500	5,1%
2022	98.200	5,0%
2023	105.800	7,7%
2024	112.300	6,1%
2025 (ocena)	118.000	5,1%

Struktura tujih delavcev po državah izvora

Največji delež tujih delavcev v Sloveniji prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije:

Kot je razvidno iz grafa, največji delež tujih delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine (42%), sledijo Srbija (18%), Severna Makedonija (12%), Kosovo (10%), Hrvaška (5%) in druge države (13%).

Sektorji z največjim deležem tujih delavcev

Tuji delavci so najpogosteje zaposleni v naslednjih sektorjih:

•Gradbeništvo (35%)

•Predelovalne dejavnosti (25%)

•Transport in skladiščenje (15%)

•Gostinstvo in turizem (10%)

•Kmetijstvo in gozdarstvo (5%)

•Druge dejavnosti (10%)

Pravice in obveznosti tujih delavcev v Sloveniji

Tuji delavci v Sloveniji imajo določene pravice in obveznosti, ki jih je pomembno poznati.

Pravice tujih delavcev

1.Enake pravice iz delovnega razmerja kot slovenski državljani (plača, delovni čas, odmori, dopust itd.)

2.Pravica do socialnega zavarovanja (zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje)

3.Pravica do združevanja v sindikate

4.Pravica do družinskega življenja (možnost združitve z družinskimi člani pod določenimi pogoji)

5.Pravica do izobraževanja in usposabljanja

Obveznosti tujih delavcev

1.Spoštovanje slovenske zakonodaje

2.Prijava prebivališča na pristojni upravni enoti

3.Pravočasno podaljšanje dovoljenj

4.Obveščanje pristojnih organov o spremembah (npr. sprememba delodajalca, naslova itd.)

5.Učenje slovenskega jezika (nova obveznost po ZZSDT-E)

Obveznosti delodajalcev pri zaposlovanju tujcev

Delodajalci, ki zaposlujejo tujce, imajo številne obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati:

1.Zagotavljanje enakih pogojev dela kot za slovenske državljane

2.Prijava tujca v socialno zavarovanje

3.Sklenitev pisne pogodbe o zaposlitvi

4.Zagotavljanje učenja slovenskega jezika (nova obveznost po ZZSDT-E)

5.Vodenje evidenc o zaposlenih tujcih

6.Obveščanje pristojnih organov o spremembah (npr. prenehanje delovnega razmerja)

Kazni za kršitve pri zaposlovanju tujcev

Kršitve zakonodaje o zaposlovanju tujcev so lahko strogo kaznovane. Kazni za delodajalce znašajo:

•Za manjše kršitve: od 500 do 2.000 EUR

•Za srednje kršitve: od 2.000 do 10.000 EUR

•Za težje kršitve (npr. zaposlovanje tujcev brez ustreznih dovoljenj): od 10.000 do 30.000 EUR

Posebnosti zaposlovanja tujcev iz BiH

Zaposlitev tujca iz BiH je zaradi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji nekoliko olajšana.

Prednosti zaposlovanja državljanov BiH

1.Poenostavljen postopek pridobivanja delovnih dovoljenj

2.Hitrejša obravnava vlog

3.Možnost sezonskega zaposlovanja brez kontrole trga dela

4.Posebne kvote za državljane BiH

Postopek zaposlovanja državljanov BiH

Postopek zaposlovanja državljanov BiH vključuje:

1.Prijavo prostega delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje

2.Izbor kandidata v BiH (lahko s pomočjo Agencije za delo in zaposlovanje BiH)

3.Vložitev vloge za izdajo dovoljenja

4.Pridobitev dovoljenja in začetek dela v Sloveniji

Integracija tujih delavcev v slovensko družbo

Uspešna integracija tujih delavcev v slovensko družbo je ključna za njihovo dolgoročno bivanje in delo v Sloveniji. Novela ZZSDT-E iz leta 2025 posebno pozornost namenja prav integraciji.

Učenje slovenskega jezika

Nova zakonodaja predvideva obvezno učenje slovenskega jezika za tujce, ki se prvič zaposlujejo v Sloveniji. Delodajalci morajo v prvih šestih mesecih po nastopu dela v okviru delovnega časa in brezplačno za tujca zagotoviti obiskovanje tečaja slovenskega jezika.

Programi integracije

Poleg učenja jezika obstajajo tudi drugi programi integracije:

•Tečaji o slovenski kulturi in družbi

•Informiranje o pravicah in obveznostih

•Pomoč pri urejanju administrativnih zadev

•Podpora pri vključevanju v lokalno skupnost

Izzivi in priložnosti pri zaposlovanju tujcev

Zaposlovanje tujcev v Sloveniji prinaša tako izzive kot priložnosti za slovensko gospodarstvo in družbo.

Izzivi

1.Administrativne ovire in dolgi postopki pridobivanja dovoljenj

2.Jezikovne in kulturne razlike

3.Integracija v slovensko družbo

4.Zagotavljanje ustreznih nastanitvenih kapacitet

5.Usklajevanje potreb trga dela s kvalifikacijami tujih delavcev

Priložnosti

1.Zapolnitev vrzeli na trgu dela v deficitarnih poklicih

2.Prenos znanj in izkušenj iz drugih okolij

3.Kulturna raznolikost in obogatitev družbe

4.Gospodarska rast zaradi zadostne delovne sile

5.Demografska pomladitev zaradi priseljevanja mlajših delavcev

Primerjava zakonodaje o zaposlovanju tujcev v Sloveniji z drugimi državami EU

Za boljše razumevanje slovenske zakonodaje o zaposlovanju tujcev je koristno pogledati, kako so podobni sistemi urejeni v drugih državah EU:

Država	Sistem zaposlovanja tujcev	Posebnosti
Slovenija	Enotno dovoljenje za prebivanje in delo	Obvezno učenje jezika po ZZSDT-E
Avstrija	Sistem rdeče-belo-rdeče kartice	Točkovni sistem za kvalificirane delavce
Nemčija	Zakon o priseljevanju strokovnjakov	Olajšave za visokokvalificirane delavce
Hrvaška	Kvotni sistem	Letne kvote po sektorjih
Italija	Decreto flussi	Letne kvote po državah izvora
Poljska	Poenostavljen sistem za sosednje države	Posebne olajšave za Ukrajince

Kot je razvidno iz tabele, ima vsaka država svoj pristop k urejanju zaposlovanja tujcev, pri čemer Slovenija s sistemom enotnega dovoljenja sledi smernicam EU za poenostavitev postopkov.

Praktični nasveti za delodajalce pri zaposlovanju tujcev

Za delodajalce, ki želijo zaposliti tujce, je pomembno, da poznajo postopke in se nanje dobro pripravijo:

1. Pravočasno načrtovanje

Postopek zaposlovanja tujca lahko traja več mesecev, zato je pomembno, da delodajalci začnejo s postopkom dovolj zgodaj.

2. Priprava ustrezne dokumentacije

Delodajalci naj pripravijo vso potrebno dokumentacijo vnaprej, da se izognejo nepotrebnim zamudam:

•Registracijski dokumenti podjetja

•Dokazila o poravnanih davčnih obveznostih

•Obrazložitev potrebe po zaposlitvi tujca

•Pogodba o zaposlitvi

3. Sodelovanje s pristojnimi institucijami

Dobro sodelovanje z Zavodom RS za zaposlovanje in upravnimi enotami lahko olajša postopek zaposlovanja tujcev.

4. Zagotavljanje ustreznih pogojev za tujce

Delodajalci naj poskrbijo za ustrezne pogoje za tujce, vključno z:

•Pomočjo pri iskanju nastanitve

•Podporo pri administrativnih postopkih

•Zagotavljanjem tečajev slovenskega jezika

•Pomočjo pri integraciji v delovno okolje

Zaključek: Prihodnost zaposlovanja tujcev v Sloveniji

Zaposlovanje tujcev v Sloveniji bo v prihodnjih letih ostalo pomemben del slovenskega trga dela zaradi demografskih trendov in potreb gospodarstva. Novela zakona o zaposlovanju tujcev iz leta 2025 predstavlja korak k bolj uravnoteženemu pristopu, ki na eni strani olajšuje postopke zaposlovanja, na drugi strani pa spodbuja boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo.

Ključni dejavniki, ki bodo vplivali na prihodnost zaposlovanja tujcev v Sloveniji, so:

1.Demografski trendi in staranje prebivalstva

2.Gospodarska rast in potrebe po delovni sili

3.Digitalizacija in avtomatizacija delovnih procesov

4.Razvoj izobraževalnega sistema in usposabljanja domače delovne sile

5.Migracijski tokovi v širši regiji

Za uspešno soočanje s temi izzivi bo potrebno nenehno prilagajanje zakonodaje in praks na področju zaposlovanja tujcev, pri čemer bo ključno sodelovanje vseh deležnikov - države, delodajalcev, sindikatov in civilne družbe.

Pogosta vprašanja o zaposlovanju tujcev

Kako dolgo traja postopek pridobitve enotnega dovoljenja?

Postopek običajno traja od 1 do 3 mesece, odvisno od zapletenosti primera in obremenjenosti pristojnih organov.

Ali lahko tujec zamenja delodajalca?

Da, tujec lahko zamenja delodajalca, vendar mora pridobiti novo soglasje Zavoda RS za zaposlovanje in spremembo enotnega dovoljenja.

Katere so najpogostejše napake pri zaposlovanju tujcev?

Najpogostejše napake vključujejo nepopolno dokumentacijo, prepozno vložitev vlog za podaljšanje dovoljenj in neizpolnjevanje pogojev s strani delodajalca.

Ali lahko tujec pridobi stalno prebivanje v Sloveniji?

Da, tujec lahko po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji zaprosi za dovoljenje za stalno prebivanje.

Kako poteka združitev družine tujega delavca?

Tujec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, lahko pod določenimi pogoji zaprosi za združitev z družinskimi člani (zakonec, mladoletni otroci).

racunovodja 2 junija, 2025 Zakonodaja 0 Comments

Kategorija: <span>Zakonodaja</span>