Delo upokojencev 2026: oblike, izračun, obdavčitev in zaposlovanje pri s.p.

Vse več upokojencev se odloča, da po upokojitvi ostanejo delovno aktivni – zaradi dodatnega zaslužka, druženja ali želje po ohranjanju delovnih navad. Zakonodaja za to ponuja več poti, ki pa se med seboj precej razlikujejo tako po dovoljenem obsegu dela kot po obdavčitvi. V prispevku pregledamo, katere oblike dela upokojencev poznamo. Kako se v letu 2026 obdavči in izračuna začasno oz. občasno delo. Kaj v resnici pomeni "upokojenec in popoldanski s.p.". Ter konkretno, ali lahko delni upokojenec, ki ima svoj s.p. in je sam zavarovan le 2 uri na dan, zaposli še dodatnega delavca za polni delovni čas.

Katere oblike dela upokojencev poznamo

Preden se poglobimo v posamezne izračune, je koristno na kratko orisati, katere oblike dela lahko upokojenec zakonito opravlja, ne da bi izgubil pravico do pokojnine:

• Delna pokojnina – upokojenec ostane (ali ponovno postane) zavarovanec v delovnem razmerju, kot samostojni podjetnik, kot družbenik-poslovodja ali kmet, in sicer za skrajšan delovni čas, ob tem pa prejema sorazmeren del pokojnine.
• Začasno in občasno delo upokojencev – posebno civilnopravno razmerje po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), namenjeno izključno osebam s statusom upokojenca.
• Civilne pogodbe (podjemna, avtorska, mandatna) – ne vplivajo na višino pokojnine, ne glede na obseg ali višino izplačila.
• Osebno dopolnilno delo (ODD) – za manjša, zakonsko našteta opravila, s polletno omejitvijo prihodka.
• Kratkotrajno delo – neplačana pomoč ožjih družinskih članov lastnika mikropodjetja ali s.p.-ja z največ 10 zaposlenimi.

V nadaljevanju se osredotočimo predvsem na začasno in občasno delo (ker se zanj najpogosteje sprašuje po izračunu in obdavčitvi). Ter na status samostojnega podjetnika (s.p.), ki se pogosto, a ne povsem pravilno, povezuje s pojmom "popoldanski s.p.".

Preberite še:

• Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe: Vse, kar morate vedeti v letu 2026
• Letni dodatek za upokojence 2026: vse, kar morate vedeti o izplačilu in zneskih
• Koliko lahko zasluži študent, da ne plača dohodnine?
• Bruto neto: Vse, kar morate vedeti o izračunu plače v Sloveniji

Začasno in občasno delo upokojencev: pogoji in izračun (2026)

Začasno in občasno delo upokojencev ureja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD, 27.a–27.f člen) skupaj z Odredbo o višini urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev. Gre za posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upokojencem. To razmerje lahko vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja (vključenost v delovni proces, delo po navodilih). Od klasične zaposlitve se razlikuje po tem, da ne pomeni ponovnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – upokojenec zato praviloma še naprej prejema celotno pokojnino.

Kdo lahko sklene tako pogodbo: vsi upravičenci s statusom upokojenca v Republiki Sloveniji, razen tistih, ki že prejemajo delno pokojnino – ti so namreč z delovnim razmerjem oziroma samozaposlitvijo že delovno aktivni.

Dovoljen obseg dela:

• do 85 ur v posameznem koledarskem mesecu,
• izjemoma do 125 ur mesečno, in sicer največ trikrat letno,
• skupno največ 1.020 ur v koledarskem letu.

Obseg ur, ki jih lahko pri posameznem delodajalcu v mesecu dobijo vsi upokojenci skupaj, je poleg tega odvisen tudi od števila zaposlenih pri tem delodajalcu – manjši delodajalci (npr. »solo« s.p. brez zaposlenih) imajo nižji skupni mesečni kvota ur kot delodajalci z več zaposlenimi. Natančna razpredelnica je objavljena na strani ZPIZ.

Urna postavka in letni limit dohodka (usklajena z minimalno plačo):

Praktičen primer izračuna (ilustrativno)

Recimo, da upokojenec v letu 2026 opravi 60 ur začasnega dela po veljavni minimalni urni postavki 8,52 €.

• Bruto dohodek: 60 h × 8,52 € = 511,20 €
• Priznani normirani stroški (10 %): −51,12 € → davčna osnova 460,08 €
• Akontacija dohodnine (25 % od davčne osnove): −115,02 €
• Prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 %, v breme upokojenca)
• Neto izplačilo upokojencu: razlika med bruto zneskom ter akontacijo dohodnine in prispevkom za zdravstveno zavarovanje

Delodajalca dodatno (nad bruto zneskom, ki gre upokojencu) bremenijo:

• posebna dajatev v višini 25 % bruto zneska (po ZUTD),
• prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 v višini 8,85 %,
• pavšalni prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki se letno usklajuje.

Ker so odstotki in osnove pomembni za pravilen obračun, priporočamo, da za natančen neto izračun uporabite uradne kalkulatorje (npr. na straneh Racunovodja.com ali RFR) oziroma se obrnete na računovodski servis – zgornji primer je namenjen zgolj ponazoritvi mehanike izračuna.

Obdavčitev dela upokojencev

Ne glede na obliko dela velja splošno pravilo: dodatni zaslužek upokojenca je obdavčen z dohodnino, saj gre za dohodek fizične osebe po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Način obdavčitve pa se razlikuje glede na obliko dela:

• Začasno in občasno delo se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Pri izplačilu se upoštevajo 10-odstotni normirani stroški, nato se obračuna 25-odstotna akontacija dohodnine. Poleg tega delodajalca bremeni 25-odstotna posebna dajatev po ZUTD ter prispevek za posebne primere zavarovanja (8,85 %), upokojenca pa prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 %).
• Civilne pogodbe (podjemna, avtorska) se obdavčijo po podobnem načelu (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, normirani stroški, akontacija dohodnine). Vendar brez posebne 25-odstotne dajatve po ZUTD, ki velja izključno za začasno/občasno delo upokojencev.
• Delo prek s.p.-ja (redna dejavnost, ne glede na to, ali gre za polno ali delno zavarovanje) se obdavči po pravilih za dohodek iz dejavnosti – bodisi po dejanskih odhodkih bodisi kot normiranec, odvisno od izbrane davčne sheme.
• Zaposlitev v delovnem razmerju (tudi pri delni pokojnini) se obdavči enako kot plača vsakega drugega zaposlenega, po dohodninski lestvici, z upoštevanjem splošne in morebitnih drugih olajšav.

Vsi ti dohodki (razen izjem, kot je npr. osebno dopolnilno delo do določenega praga) se poleg akontacije med letom vštevajo tudi v letno napoved oziroma informativni izračun dohodnine, saj Slovenija dohodnino obračunava progresivno na letni ravni. To pomeni, da lahko dodaten zaslužek – zlasti če je upokojenec v višjem dohodninskem razredu zaradi visoke pokojnine ali drugih prejemkov – dejansko poveča njegovo skupno davčno obveznost, tudi če je bila akontacija med letom obračunana po nižji, pavšalni stopnji.

Upokojenec in popoldanski s.p. – kaj to dejansko pomeni

Izraz "popoldanski s.p." se v pogovorni rabi pogosto uporablja za vsak s.p., ki ni glavni vir dohodka nosilca, vendar gre pravno gledano za povsem določen pojem: popoldanski s.p. (dopolnilna dejavnost oz. postranski poklic) lahko odpre le oseba, ki je hkrati zaposlena za polni delovni čas (40 ur tedensko) pri drugem delodajalcu in si prek te zaposlitve plačuje prispevke za socialno varnost. Prispevke za s.p. takrat plačuje po nižji, pavšalni osnovi, ker je zavarovana že iz naslova redne zaposlitve.

Za upokojenca to pomeni naslednje:

• Upokojenec, ki prejema polno pokojnino, ne more hkrati imeti odprtega (rednega ali "popoldanskega") s.p.-ja – status uživalca pokojnine in status zavarovanca iz naslova opravljanja dejavnosti se namreč ne moreta prekrivati. Če bi tak upokojenec vseeno odprl s.p., bi se moral vključiti v obvezno zavarovanje, izplačevanje pokojnine pa bi mu v tem obsegu mirovalo.
• Upokojenec lahko ima s.p., če se odloči za eno od zakonsko predvidenih izjem od tega pravila – najpogosteje za delno pokojnino: v tem primeru je kot samozaposlena oseba (15. člen ZPIZ-2) zavarovan za skrajšan delovni čas (najmanj 2 uri dnevno oz. 10 ur tedensko), ob tem pa prejema sorazmeren – največ 75-odstotni – del pokojnine.
• Ker pa "popoldanski s.p." v ožjem pomenu zahteva polno zaposlitev pri drugem delodajalcu kot podlago za zavarovanje, upokojenec s takšnim s.p.-jem v strogem pravnem smislu praviloma ne razpolaga – njegov s.p. je namreč vedno "redni" s.p. s (skrajšanim) samostojnim zavarovanjem, tudi če gre le za nekaj ur dela na dan.

Skratka: ko upokojenci sprašujejo po "popoldanskem s.p.-ju", v praksi največkrat mislijo na s.p. z delno pokojnino oz. skrajšanim obsegom zavarovanja – gre torej za drugačen institut, kot je popoldanski s.p. v ožjem, tehničnem pomenu besede.

Ali lahko delni upokojenec z s.p. zaposli delavca za polni delovni čas?

To je pogosto vprašanje, ki se pojavlja prav v kontekstu zgoraj opisane delne pokojnine samostojnega podjetnika: če je nosilec s.p. sam v obvezno zavarovanje vključen le za 2 uri dnevno (10 ur tedensko) in zato prejema 75 % pokojnine, ali sme kot delodajalec zaposliti dodatnega delavca za poln delovni čas?

Kratek odgovor: da. Obseg lastnega zavarovanja podjetnika, od katerega je odvisen odstotek njegove delne pokojnine, in obveznosti delodajalca do zaposlenih delavcev sta dve ločeni pravni razmerji:

• Delna pokojnina po ZPIZ-2 (14.–17. in 40. člen) ureja izključno, v kolikšnem obsegu je podjetnik sam vključen v obvezno zavarovanje in kolikšen delež pokojnine zato prejema.
• Zaposlovanje delavcev pri s.p. ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki delodajalcu – ne glede na njegov lastni zavarovalni status – ne postavlja nobenih omejitev glede števila zaposlenih ali njihovega delovnega časa.

Podjetnik torej lahko dela in je zavarovan 2 uri na dan, hkrati pa v svojem s.p.-ju povsem legalno zaposli delavca za polni delovni čas (40 ur tedensko). Postopek zaposlitve je pri tem enak kot pri vsakem drugem delodajalcu:

1. Pogodba o zaposlitvi – sklenjena pisno, pred nastopom dela, skladno z ZDR-1.
2. Javna objava prostega delovnega mesta – za delodajalce iz zasebnega sektorja splošna obveznost objave pri Zavodu RS za zaposlovanje ni več predpisana (z izjemo javnega sektorja, gospodarskih družb v večinski državni lasti in zaposlovanja tujcev).
3. Prijava v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1) – prek portala oz. točke SPOT, praviloma pred začetkom dela oziroma najkasneje v osmih dneh od nastanka pravnega razmerja.
4. Predhodni zdravniški pregled – kadar gre za prvo zaposlitev na delovnem mestu oz. je od zadnjega pregleda minilo več kot 12 mesecev.

Pomembno je le, da podjetnik ločeno spremlja obe obveznosti: svoj status delnega upokojenca pri ZPIZ (obseg lastnega zavarovanja, morebitna sprememba obsega) in svoje delodajalske obveznosti do zaposlenega (minimalna plača, prispevki, evidence delovnega časa, dopust ipd.).

Povzetek

• Upokojenci lahko dodatno delajo na več načinov – od delne pokojnine, prek začasnega in občasnega dela, do civilnih pogodb, s.p.-ja ali ODD – vsaka oblika pa ima svoj obseg, obdavčitev in vpliv na pokojnino.
• Začasno in občasno delo je v letu 2026 (1. 3. 2026–28. 2. 2027) omejeno na urno postavko najmanj 8,52 € in letni dohodek do 17.782,56 €, obdavčeno pa je kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (10 % normiranih stroškov, 25 % akontacije dohodnine, dodatne dajatve v breme delodajalca).
• "Popoldanski s.p." je v ožjem pomenu vezan na polno zaposlitev pri drugem delodajalcu, zato ga upokojenec praviloma nima – ustrezen institut zanj je s.p. z delno pokojnino.
• Delni upokojenec, ki ima s.p. in je sam zavarovan le 2 uri dnevno, lahko brez težav zaposli delavca za polni delovni čas – gre za dve ločeni pravni razmerji, ki ju ureja različna zakonodaja (ZPIZ-2 za lastno pokojnino, ZDR-1 za zaposlenega delavca).

• Opomba: Prispevek je informativne narave in ne nadomešča individualnega davčnega, pravnega ali računovodskega svetovanja. Za konkreten izračun ali odločitev priporočamo preverbo pri ZPIZ, FURS oziroma posvet z računovodskim servisom.