2025 - Kalko

Davek od premoženja: za fizične osebe v Sloveniji

Davek od premoženja je oblika obdavčitve, ki jo v Sloveniji plačujejo fizične osebe na podlagi lastništva določenih nepremičnin. Bistveno je razumeti, da ta davek od premoženja ni splošen davek na vse nepremičnine, temveč se nanaša predvsem na drugo in nadaljnje nepremičnine, ki niso namenjene stalnemu prebivanju zavezanca. Ta davek od premoženja, ki ga ureja Zakon o davkih občanov (ZDO) , je eden od najstarejših davkov, ki se je ohranil kljub večkratnim poskusom uvedbe novega nepremičninskega davka. Ker je davek od premoženja občinski prihodek, se sredstva stekajo v proračune občin, na območju katerih nepremičnine ležijo.

Kaj je davek od premoženja in kakšna je njegova pravna podlaga?

Davek od premoženja je letna dajatev, ki se odmerja na podlagi vrednosti nepremičnin, ki jih ima fizična oseba v lasti ali uživanju. Čeprav je bil v preteklosti namenjen obdavčitvi premoženja na splošno, se je v praksi ohranil kot davek od premoženja na določene vrste nepremičnin.

Pravna podlaga za davek od premoženja je Zakon o davkih občanov (ZDO) , ki določa, da se davek od premoženja plačuje od:

1.Stavb, delov stavb, stanovanj in garaž.

2.Prostorov za počitek in rekreacijo (npr. počitniške hiše, vikendi).

3.Poslovnih prostorov, ki jih fizične osebe ne uporabljajo za opravljanje lastne dejavnosti.

Ključna značilnost, ki jo je treba poudariti, je oprostitev za stanovanjsko nepremičnino, v kateri zavezanec (ali njegov ožji družinski član) stalno prebiva, in sicer do vrednosti, ki ustreza 160 m2 stanovanjske površine. To pomeni, da je v praksi obdavčena le druga in vsaka nadaljnja nepremičnina, oziroma del prve nepremičnine, ki presega omenjeno površino. Zato je davek od premoženja v Sloveniji pogosto imenovan tudi "davek na drugo nepremičnino".

Razlika med davkom od premoženja in nepremičninskim davkom

Pomembno je razlikovati med obstoječim davkom od premoženja in nepremičninskim davkom, ki ga je Slovenija večkrat poskuala uvesti (nazadnje leta 2014, ko je bil Zakon o davku na nepremičnine razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča ). Medtem ko bi bil nepremičninski davek sodobna, širša in mogoče bolj pravična obdavčitev vseh nepremičnin, je davek od premoženja zastarel, vendar še vedno veljaven davek od premoženja, ki se odmerja na podlagi vrednosti, določene po Pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti iz leta 1997 . Zaradi te zastarele metodologije so zneski, ki jih FURS letno pobere iz naslova davka od premoženja, relativno nizki (okoli 10 milijonov evrov letno) . Kljub temu je obveznost plačila davka od premoženja za zavezance, ki posedujejo več nepremičnin, še vedno veljavna in obvezna.

Kdo mora plačati davek na premoženje (davčni zavezanec)?

Na vprašanje, kdo mora plačati davek na premoženje, je odgovor jasen: davčni zavezanec je fizična oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se davek od premoženja odmerja, lastnik ali uživalec obdavčljive nepremičnine .

Davčni zavezanec za davek od premoženja je torej:

•Lastnik nepremičnine: Oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik.

•Uživalec nepremičnine: Oseba, ki ima na nepremičnini pravico uživanja (služnost).

Pomembno je, da se davek od premoženja plačuje ne glede na to, ali zavezanec nepremičnino oddaja v najem, jo uporablja sam ali je ne uporablja. To pomeni, da je obveznost plačila davka od premoženja vezana izključno na lastništvo oziroma uživanje nepremičnine.

Napoved za odmero davka od premoženja: obveznost in roki

Davčna obveznost za davek od premoženja nastane z dnem pridobitve nepremičnine (npr. s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ali z dnem izdaje uporabnega dovoljenja za novogradnjo).

Zavezanec mora vložiti napoved za odmero davka od premoženja pri pristojnem finančnem uradu (FURS) v roku 15 dni od nastanka davčne obveznosti . Če ima zavezanec nepremičnine na območju več občin, mora napoved za odmero davka od premoženja vložiti pri finančnem uradu, na območju katerega leži nepremičnina.

Tabela (Obrazec napovedi za odmero davka od premoženja)

Vrsta nepremičnine	Obrazec napovedi za odmero davka od premoženja	Rok za vložitev
Stanovanjski prostori, prostori za počitek in rekreacijo, garaže	DP-Preb	15 dni od nastanka obveznosti
Poslovni prostori	DP-Posl	15 dni od nastanka obveznosti

Kaj se zgodi ob zamudi napovedi za odmero davka od premoženja? Tudi če zavezanec zamudi rok za vložitev napovedi za odmero davka od premoženja, je priporočljivo, da jo vloži naknadno. V tem primeru se izogne globi za prekršek (ki znaša od 250 do 400 EUR), čeprav bo moral plačati zamudne obresti . FURS namreč na podlagi uradnih evidenc (GURS) pogosto sam odmeri davek od premoženja, vendar je zavezančeva napoved za odmero davka od premoženja ključna za uveljavljanje olajšav in znižanj.

Koliko znaša davek na premoženje: davčna osnova in progresivne stopnje (2025)

Vprašanje, koliko znaša davek na premoženje, je ključno in je odvisno od dveh dejavnikov: davčne osnove in progresivne davčne stopnje, ki veljajo za davek od premoženja.

Davčna osnova: vrednost nepremičnine in znižanje za 160 m2

Davčna osnova za davek od premoženja je vrednost nepremičnine, ugotovljena na podlagi Pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti . Vrednost se določi s sistemom točkovanja, ki upošteva vrsto, velikost, starost in lokacijo nepremičnine.

Ključno znižanje davčne osnove (160 m2): Davčna osnova za davek od premoženja se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, pod pogojem, da zavezanec ali njegov ožji družinski član v tej nepremičnini stalno prebiva vsaj eno leto pred odmero davka od premoženja . To znižanje je ključno, saj zagotavlja, da se prva, primarna stanovanjska nepremičnina v večini primerov ne obdavči z davkom od premoženja.

Praktični primer izračuna davka od premoženja: Recimo, da je vrednost vaše primarne stanovanjske hiše 200.000 EUR, vrednost 160 m2 te hiše pa je 150.000 EUR. Davčna osnova za davek od premoženja bo 200.000 EUR - 150.000 EUR = 50.000 EUR. Obdavčena bo torej le vrednost, ki presega 160 m2. Če pa je vrednost celotne hiše 150.000 EUR ali manj, davčne osnove za davek od premoženja ne bo.

Progresivne davčne stopnje za davek od premoženja v letu 2025

Zneski za odmero davka od premoženja se vsako leto valorizirajo s posebnim pravilnikom. Za leto 2025 veljajo zneski, določeni v Pravilniku o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov za leto 2025 .

Graf progresivnih stopenj davka od premoženja 2025

Stopnje za davek od premoženja so progresivne, kar pomeni, da se z višjo vrednostjo nepremičnine povečuje tudi davčna obremenitev.

Tabela 1: Davek od premoženja za stavbe (stanovanja, garaže) 2025

Od vrednosti (€)	Do vrednosti (€)	Znaša davek (€)	Stopnja (%)	Nad vrednostjo (€)
0	10.634,58	0	0,10	0
10.634,58	59.081,02	10,63	+ 0,20	10.634,58
59.081,02	118.162,00	107,52	+ 0,30	59.081,02
118.162,00	177.243,06	284,76	+ 0,45	118.162,00
177.243,06	236.324,05	550,62	+ 0,65	177.243,06
236.324,05	304.689,19	934,65	+ 0,85	236.324,05
304.689,19	-	1.515,75	+ 1,00	304.689,19

Tabela 2: Davek od premoženja za prostore za počitek in rekreacijo 2025

Prostori za počitek in rekreacijo (vikendi, počitniške hiše) so obdavčeni po višjih stopnjah, saj ne služijo stalnemu bivanju. To je ključna razlika, ki jo morajo zavezanci za davek od premoženja upoštevati.

Od vrednosti (€)	Do vrednosti (€)	Znaša davek (€)	Stopnja (%)	Nad vrednostjo (€)
0	10.634,58	0	0,20	0
10.634,58	59.081,02	21,27	+ 0,40	10.634,58
59.081,02	118.162,00	215,06	+ 0,60	59.081,02
118.162,00	177.243,06	569,55	+ 0,80	118.162,00
177.243,06	236.324,05	1.042,20	+ 1,00	177.243,06
236.324,05	304.689,19	1.633,01	+ 1,25	236.324,05
304.689,19	-	2.487,57	+ 1,50	304.689,19

Tabela 3: Davek od premoženja za poslovne prostore 2025

Od vrednosti (€)	Do vrednosti (€)	Znaša davek (€)	Stopnja (%)	Nad vrednostjo (€)
0	10.634,58	0	0,15	0
10.634,58	59.081,02	15,95	+ 0,35	10.634,58
59.081,02	118.162,00	185,51	+ 0,55	59.081,02
118.162,00	177.243,06	510,46	+ 0,75	118.162,00
177.243,06	236.324,05	953,57	+ 1,00	177.243,06
236.324,05	-	1.544,38	+ 1,25	236.324,05

Opomba: Davek od premoženja za poslovne prostore se plačuje le, če jih fizična oseba ne uporablja za opravljanje lastne dejavnosti. Če jih oddaja, je zavezanec za davek od premoženja.

Podrobno o davčnih olajšavah in oprostitvah za davek od premoženja

Zakon o davkih občanov določa tudi pomembne olajšave in oprostitve, ki lahko bistveno zmanjšajo ali celo odpravijo obveznost plačila davka od premoženja. Zavezanec mora te olajšave uveljavljati z vlogo na FURS.

1. Oprostitev za prvega lastnika (10 let)

Prvi lastniki novih stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž so oproščeni plačila davka od premoženja za dobo 10 let od pridobitve nepremičnine . Ta oprostitev je namenjena spodbujanju nakupa novogradenj.

•Prenos pravice pri dedovanju: Ta pravica se prenese tudi na dediče. Če je zapustnik nepremičnino imel v lasti 5 let, je dedič oproščen plačila davka od premoženja še za preostalih 5 let. Dedič torej ohrani enake pravice kot prvotni lastnik, kar je pomembno pri načrtovanju prenosa premoženja.

•Obnovljene nepremičnine: Oprostitev davka od premoženja se prizna tudi za obnovljene in popravljene nepremičnine, če se je njihova vrednost zaradi popravila povečala za vsaj 50 %. To spodbuja vlaganje v starejše nepremičnine.

2. Olajšava za družine z več člani

Zavezanec, ki je v nepremičnini živel z vsaj tremi družinskimi člani v letu pred odmero davka od premoženja, je upravičen do posebne olajšave v višini 10 % od odmerjenega davka od premoženja. Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se davek od premoženja zniža za dodatnih 10 % . Ta olajšava je pomembna socialna korekcija, ki zmanjšuje finančno breme za večje družine.

3. Oprostitve za določene vrste nepremičnin

Davek od premoženja se ne plačuje za:

•Kmetijska in gozdna zemljišča.

•Gospodarska poslopja, ki služijo kmetijski dejavnosti.

•Poslovne prostore, ki jih fizična oseba uporablja za opravljanje lastne dejavnosti.

•Kulturne spomenike in stavbe, ki niso v uporabi zaradi objektivnih razlogov (npr. naravne nesreče).

Postopek odmere in plačila davka od premoženja

Davek od premoženja se odmerja na letni ravni in vnaprej. FURS podatke za odmero davka od premoženja pridobi iz uradnih evidenc (Geodetska uprava RS) in na podlagi zavezančeve napovedi za odmero davka od premoženja.

1.Odmera: FURS izda odločbo o odmeri davka od premoženja.

2.Plačilo: Zavezanec mora davek od premoženja plačati v obrokih:

•Če znesek presega 200 EUR, se davek od premoženja plačuje v trimesečnih obrokih.

•Če znesek ne presega 200 EUR, se davek od premoženja plačuje v polletnih obrokih.

Razlika med davkom od premoženja in davkom na kapitalski dobiček

Pogosto prihaja do zamenjave med davkom od premoženja in davkom na kapitalski dobiček. Gre za dva popolnoma različna davka, ki obdavčujeta različne faze lastništva premoženja.

Značilnost	Davek od premoženja	Davek na kapitalski dobiček
Predmet obdavčitve	Lastništvo nepremičnine (druge in nadaljnje)	Dobiček, ustvarjen pri prodaji kapitala (npr. nepremičnine, vrednostni papirji)
Pogostost	Letna obveznost	Občasna obveznost (ob odsvojitvi)
Davčna osnova	Vrednost nepremičnine	Razlika med prodajno in nakupno ceno
Zmanjšanje obveznosti	Olajšave (10 let, družinski člani)	Zmanjšanje stopnje z leti lastništva (po 15 letih je 0 %)

Davek od premoženja je torej davek na posest, medtem ko je davek na kapitalski dobiček davek na dobiček, ustvarjen s prodajo.

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) o davku od premoženja

1. Ali moram plačati davek od premoženja, če imam prijavljeno začasno prebivališče?

Ne. Oprostitev plačila davka od premoženja velja le za nepremičnino, v kateri zavezanec ali ožji družinski član stalno prebiva . Začasno prebivališče ne zadošča za uveljavljanje znižanja davčne osnove za 160 m2. Če imate v lasti dve nepremičnini in v eni stalno prebivate, je ta oproščena (do 160 m2), druga pa je obdavčena z davkom od premoženja.

2. Kaj se zgodi, če ne vložim napovedi za odmero davka od premoženja?

Če ne vložite napovedi za odmero davka od premoženja v zakonskem roku (15 dni), ste v prekršku. FURS vam lahko odmeri globo v višini od 250 do 400 EUR . Če napoved za odmero davka od premoženja vložite naknadno, se izognete globi, vendar boste morali plačati zamudne obresti. Priporočljivo je, da se izognete sankcijam in vložite napoved za odmero davka od premoženja takoj po pridobitvi nepremičnine.

3. Ali se davek od premoženja plačuje tudi za kmetijska zemljišča?

Ne. Kmetijska in gozdna zemljišča ter gospodarska poslopja, ki služijo kmetijski dejavnosti, so oproščena plačila davka od premoženja . Davek od premoženja se osredotoča na stavbe, stanovanja, garaže ter prostore za počitek in rekreacijo.

4. Kako se določi vrednost nepremičnine za davčno osnovo za davek od premoženja?

Vrednost nepremičnine se določi na podlagi Pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti, ki uporablja sistem točkovanja. Ta sistem upošteva objektivne dejavnike, kot so lokacija, velikost, starost in opremljenost nepremičnine . Ta vrednost služi kot osnova za izračun davka od premoženja.

5. Ali se davek od premoženja plačuje tudi za poslovne prostore?

Da, če jih fizična oseba ne uporablja za opravljanje lastne dejavnosti. Če jih uporablja za lastno dejavnost, so oproščeni. V primeru obdavčitve se uporabljajo stopnje za poslovne prostore (Tabela 3). Če je poslovni prostor v lasti fizične osebe in ga ta oddaja, je zavezanec za davek od premoženja.

6. Ali se davek od premoženja plačuje tudi za garaže?

Da. Garaže so obdavčene kot del stavb (Tabela 1), razen če so del stanovanjske nepremičnine, ki je oproščena na podlagi 160 m2 znižanja. Če je garaža samostojna in ni povezana s primarnim bivanjem, je zavezanec za davek od premoženja.

7. Kako se plačuje davek od premoženja?

Davek od premoženja se plačuje na podlagi odločbe FURS v obrokih. Če je znesek davka od premoženja višji od 200 EUR, se plačuje v trimesečnih obrokih. Če je znesek davka od premoženja nižji od 200 EUR, se plačuje v polletnih obrokih.

Sklep: pomembnost poznavanja obveznosti in optimizacija davka od premoženja

Davek od premoženja je kljub svoji starosti še vedno pomemben del slovenskega davčnega sistema, ki obdavčuje premoženje fizičnih oseb. Ključ do optimizacije davčne obveznosti je natančno poznavanje pogojev za znižanje davčne osnove (160 m2 za stalno bivanje) in uveljavljanje olajšav (10-letna oprostitev, olajšava za družine). Redno vlaganje napovedi za odmero davka od premoženja in spremljanje valoriziranih zneskov za vsako leto sta nujna za izogibanje globam in preplačilom. Zavedanje, kdo mora plačati davek na premoženje in koliko znaša davek na premoženje, vam omogoča, da se izognete nepotrebnim stroškom in zagotovite skladnost z zakonodajo.

Opomba: Za natančen izračun in pravno svetovanje se obrnite na davčnega svetovalca ali odvetnika.

racunovodja 29 decembra, 2025 Davki, Finance 0 Comments

Koliko lahko zasluži študent, da ne plača dohodnine? Obdavčitev študentskega dela in maksimalen zaslužek na leto

Na vprašanje, koliko lahko zasluži študent, da ne plača dohodnine, obstajata dva ključna odgovora, ki sta odvisna od vašega statusa in ciljev. Ta celovit vodnik o obdavčitvi študentskega dela vam bo razkril vse podrobnosti.

1.Meja za ohranitev statusa vzdrževanega družinskega člana (VDC): Če vas starši želijo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana (kar jim prinaša davčno olajšavo), vaš letni bruto zaslužek iz študentskega dela v letu 2025 ne sme preseči 4.840,00 EUR . Preseganje te meje pomeni, da starši izgubijo olajšavo, kar je običajno finančno manj ugodno za družino.

2.Meja za plačilo dohodnine (davčna obveznost): Zaradi uveljavljanja davčnih olajšav (posebne osebne olajšave in normiranih stroškov) je dejanska meja, do katere študent ne plača dohodnine, bistveno višja. Za leto 2025 ta meja znaša približno 12.930 EUR bruto letnega zaslužka . Če vaš zaslužek preseže to mejo, boste dohodnino plačali le od presežnega zneska.

Torej, če vas zanima, koliko lahko študent zasluži na leto brez davčne obveznosti, je odgovor 12.930 EUR bruto, če se odpoveste statusu VDC. Če pa želite ohraniti status VDC, je vaša meja 4.840 EUR bruto. V nadaljevanju podrobno razlagamo, kako je urejena obdavčitev študentskega dela in kako maksimizirati, koliko lahko študent zasluži na leto.

Grafična primerjava letnih bruto zaslužkov študentov v letu 2025

1. Temeljni principi obdavčitve študentskega dela

Obdavčitev študentskega dela je urejena z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). Dohodek, ki ga študent pridobi, se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Ključno je razumeti, da je vsak zaslužek obdavčljiv, vendar pa so študentom na voljo izjemne olajšave, ki določajo, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine.

1.1. Akontacija dohodnine in prag 400 EUR

Akontacija dohodnine je predplačilo davka, ki se odvede že med letom.

•Kdaj se akontacija NE odvede? Akontacija se ne odvede, če posamezno bruto nakazilo ne presega 400 EUR in če študent izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo (status in starost do 26 let) .

•Kdaj se akontacija ODVEDE? Če je posamezno nakazilo višje od 400 EUR bruto in/ali študent ne izpolnjuje pogojev, se odvede akontacija dohodnine po stopnji 25 %, zmanjšana za 10 % normiranih stroškov, kar efektivno pomeni 22,5 % .

Ne glede na to, ali vam je bila akontacija odvedena, je končni izračun, koliko lahko študent zasluži na leto brez davčne obveznosti, odvisen od letnega informativnega izračuna dohodnine (IID). Če je bil davek preplačan, vam ga FURS avtomatsko vrne.

1.2. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ)

Od bruto zaslužka se vedno odvede prispevek za PIZ, ki od 1. 2. 2024 znaša 13,95 % . Ta prispevek se šteje v vašo pokojninsko dobo in je obvezen del obdavčitve študentskega dela.

2. Davčne olajšave: Ključ do tega, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine

Za določitev, koliko lahko študent zasluži na leto brez davčne obveznosti, so ključne tri olajšave.

2.1. Posebna osebna olajšava za študente

Ta olajšava je specifična za študente in dijake.

•Znesek za leto 2025: 3.682 EUR .

•Upravičenci: Rezidenti s statusom dijaka ali študenta.

•Starost: Prizna se do 26. leta starosti. Prizna se tudi starejšim, če so se vpisali na študij najpozneje v letu, ko so dopolnili 26 let (za dodiplomski študij za dobo največ šest let, za podiplomski pa največ štiri leta) .

2.2. Normirani stroški

Normirani stroški so avtomatična olajšava, ki zniža davčno osnovo.

•Višina: 10 % bruto zaslužka .

•Priznanje: Priznajo se avtomatično in jih ni treba dokazovati. To je pomemben dejavnik pri izračunu, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine.

2.3. Splošna olajšava

Splošna olajšava je ključna za tiste, ki želijo maksimizirati, koliko lahko študent zasluži na leto in se odpovejo statusu VDC.

•Pogoj: Splošne olajšave ne morete uveljavljati, če vas starši uveljavljajo kot VDC .

•Znesek: Osnovni znesek za leto 2025 je 5.260 EUR, ki se progresivno povečuje glede na višino dohodka.

3. Meja za vzdrževanega družinskega člana (VDC): Ključna odločitev

Odločitev, ali ohraniti status VDC, je najpomembnejša pri določanju, koliko lahko študent zasluži na leto.

3.1. Meja zaslužka za VDC v letu 2025

Da vas starši lahko uveljavljajo kot VDC, vaš letni bruto dohodek ne sme preseči 4.840,00 EUR .

Status	Letni bruto zaslužek (2025)	Posledica za družino
Vzdrževani družinski član (VDC)	DO 4.840,00 EUR	Starši uveljavljajo olajšavo. Študent ne plača dohodnine.
Izguba statusa VDC	NAD 4.840,00 EUR	Starši izgubijo olajšavo. Študent lahko uveljavlja splošno olajšavo.

Preseganje te meje pomeni, da starši izgubijo davčno olajšavo, kar je pogosto večji finančni udarec za družino kot morebitna dohodnina, ki bi jo plačal študent. Zato je ta meja ključna pri vprašanju, koliko lahko študent zasluži na leto.

4. Izračun: Koliko lahko študent zasluži da ne plača dohodnine (brez VDC)?

Če se odpoveste statusu VDC, lahko uveljavljate vse olajšave in s tem maksimizirate, koliko lahko študent zasluži na leto brez davčne obveznosti.

4.1. Scenarij 1: Maksimalen neobdavčen zaslužek (NI VDC)

Za leto 2025 je davčna osnova, do katere se ne plača dohodnina, približno 12.930 EUR bruto . To je znesek, ki določa, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine, če ni VDC.

Postavka	Znesek (približno)	Opis
Bruto zaslužek	12.930,00 EUR	Maksimalen letni zaslužek
Normirani stroški (10 %)	-1.293,00 EUR	Zmanjšanje davčne osnove
Posebna osebna olajšava	-3.682,00 EUR	Olajšava za študente
Splošna olajšava	-7.955,00 EUR	Olajšava, ki jo študent uveljavlja sam
Davčna osnova	0,00 EUR	Ni davčne obveznosti

Zaključek: Če se odpoveste statusu VDC, lahko študent zasluži na leto do približno 12.930 EUR bruto, ne da bi plačal dohodnino. To je najvišji znesek, ki določa, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine.

4.2. Scenarij 2: Študent je VDC (Meja 4.840 EUR bruto)

V tem primeru je obdavčitev študentskega dela ugodna za družino.

Postavka	Znesek	Opis
Bruto zaslužek	4.840,00 EUR	Meja za VDC
Normirani stroški (10 %)	-484,00 EUR	Zmanjšanje davčne osnove
Posebna osebna olajšava	-3.682,00 EUR	Olajšava za študente
Davčna osnova	674,00 EUR	Davčna osnova je nizka, dohodnina se ne plača.

5. Kaj se zgodi, če presežete mejo? Obdavčitev študentskega dela nad 12.930 EUR

Če vaš letni zaslužek preseže mejo 12.930 EUR bruto, boste dohodnino plačali le od presežnega zneska, in sicer po dohodninski lestvici. To je ključno za razumevanje, koliko lahko študent zasluži na leto in kakšna je končna obdavčitev študentskega dela.

5.1. Dohodninska lestvica za leto 2025

Davčna osnova (nad €)	Davčna osnova (do €)	Stopnja dohodnine
0	9.210,26	16 %
9.210,26	27.089,00	26 %
27.089,00	54.178,00	33 %
54.178,00	78.016,32	39 %
78.016,32		50 %

5.2. Primer izračuna pri visokem zaslužku (15.000 EUR bruto)

Predpostavimo, da je študent zaslužil na leto 15.000 EUR bruto in ni VDC.

Postavka	Znesek
Bruto zaslužek	15.000,00 EUR
Normirani stroški (10 %)	-1.500,00 EUR
Posebna osebna olajšava	-3.682,00 EUR
Splošna olajšava	-7.601,62 EUR
Davčna osnova	2.216,38 EUR
Dohodnina (16 %)	354,62 EUR

V tem primeru je obdavčitev študentskega dela minimalna, saj je študent plačal le 354,62 EUR dohodnine, kljub visokemu zaslužku, ker so olajšave znižale davčno osnovo.

6. Dodatne možnosti za znižanje davčne osnove: Dejanski stroški

Poleg avtomatskih olajšav lahko študenti dodatno znižajo davčno osnovo in s tem povečajo, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine, z uveljavljanjem dejanskih stroškov prevoza in nočitve.

6.1. Pogoji in postopek uveljavljanja

•Pogoji: Kraj opravljanja dela mora biti oddaljen več kot 1 km od bivališča. Uveljavljate lahko stroške javnega prevoza ali stroške lastnega vozila (0,21 EUR/km) .

•Postopek: Dejanske stroške uveljavljate z oddajo Zahtevka za uveljavljanje dejanskih stroškov prek eDavkov ali na FURS-u.

•Rok: 5. februar tekočega leta za preteklo leto .

Če ste pozabili oddati zahtevek, lahko stroške uveljavljate naknadno v ugovoru na informativni izračun dohodnine. To je pomemben korak za optimizacijo obdavčitve študentskega dela.

7. Pogosta vprašanja (FAQ) o obdavčitvi študentskega dela

7.1. Ali moram oddati napoved za odmero dohodnine?

Ne. Postopek je avtomatiziran. FURS vam pošlje informativni izračun dohodnine (IID). Če se z njim strinjate, vam ni treba storiti ničesar .

7.2. Kaj se zgodi, če mi je bila med letom odvedena akontacija dohodnine?

Če je bil vaš letni zaslužek nižji od skupnih olajšav, vam bo FURS preveč plačano akontacijo avtomatsko vrnil . To pomeni, da je vprašanje, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine, vedno rešeno na letni ravni.

7.3. Ali se štipendija šteje v obdavčljive dohodke?

Večina štipendij je oproščena plačila dohodnine in se ne všteva v obdavčljive dohodke . V obdavčljive dohodke se štejejo vsi dohodki, ki niso izrecno oproščeni plačila dohodnine.

7.4. Ali je zaslužek prek študentskega servisa omejen?

Ne. Koliko lahko študent zasluži na leto, ni omejeno. Lahko zaslužite, kolikor želite, le da boste pri višjem zaslužku plačali dohodnino od presežnega zneska . Obdavčitev študentskega dela se začne šele nad mejo 12.930 EUR bruto.

7.5. Kako je z dohodnino po dopolnjenem 26. letu?

Po 26. letu starosti izgubite pravico do posebne osebne olajšave, razen če ste se vpisali na študij najpozneje v letu, ko ste dopolnili 26 let . Če ne izpolnjujete teh pogojev, se znesek, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine, zniža, saj ne morete uveljavljati posebne olajšave.

8. Povzetek in priporočila za maksimalen zaslužek na leto

Razumevanje obdavčitve študentskega dela je ključno za finančno optimizacijo. Odločitev, koliko lahko študent zasluži na leto, je odvisna od prioritete: ohranitev statusa VDC (4.840 EUR bruto) ali maksimizacija neobdavčenega zaslužka (12.930 EUR bruto).

Za natančen izračun, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine, vedno uporabite informativne kalkulatorje in se posvetujte s FURS-om ali študentskim servisom.

racunovodja 22 decembra, 2025 Davki, Finance 0 Comments

Kako se izračuna dodatek na delovno dobo: izračun, lestvica in pravice

Kaj je dodatek za delovno dobo in kako se izračuna?

Dodatek za delovno dobo je zakonsko določena pravica vsakega zaposlenega v Republiki Sloveniji, ki predstavlja del plače in služi kot nagrada za delovne izkušnje in zvestobo. Ta dodatek, pogosto imenovan tudi minulo delo, se izračuna kot odstotek od delavčeve osnovne plače za polni delovni čas, pomnožen s številom let njegove celotne delovne dobe.

Odgovor na ključno vprašanje "kako se izračuna dodatek na delovno dobo" je jasen in takojšen:

Dodatek za delovno dobo se izračuna tako, da se osnovna plača delavca pomnoži z odstotkom, ki je določen v kolektivni pogodbi (najpogosteje 0,5 % ali več) za vsako dopolnjeno leto celotne delovne dobe.

Višina dodatka je torej neposredno odvisna od dveh ključnih dejavnikov: osnovne plače in skupne delovne dobe.

Pravna podlaga za dodatek je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) , podrobnejša višina in način izračuna pa sta urejena s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti ali z internimi akti delodajalca.

Pravna podlaga: Kje je dodatek za delovno dobo določen?

Za razumevanje, komu pripada dodatek za delovno dobo in v kakšni višini, je nujno poznati hierarhijo pravnih aktov, ki to področje urejajo.

1. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 129. členu določa temeljno pravico:

"(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. (2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti."

Zakon torej določa, da je dodatek obvezen, vendar njegove višine ne določa, temveč to nalogo prepušča socialnim partnerjem.

2. Kolektivne pogodbe (KP)

Kolektivne pogodbe so ključni akti, ki določajo specifično višino dodatka. Najpogostejša določba, ki izhaja iz pretekle zakonodaje in se je ohranila v večini kolektivnih pogodb, je:

0,5 % od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.

Pomembno je poudariti, da je to najpogostejša, ne pa edina možna višina. Nekatere kolektivne pogodbe, zlasti v javnem sektorju, določajo nižje odstotke (npr. 0,33 % ali 0,25 %), medtem ko nekatere zasebne dejavnosti določajo višje odstotke ali pa imajo posebne lestvice.

3. Interni akti delodajalca

Če delodajalec ni zavezan z nobeno kolektivno pogodbo (kar je redko, saj se večina dejavnosti pokriva z vsaj eno KP), mora višino dodatka določiti z internim aktom. V tem primeru mora delodajalec upoštevati splošno sprejete standarde in ne sme delavca postaviti v slabši položaj, kot bi bil v primerljivi dejavnosti.

Podrobna razlaga izračuna: Kako se izračuna dodatek na delovno dobo?

Za pravilen izračun dodatka na delovno dobo moramo natančno opredeliti obe spremenljivki v formuli: osnovo za izračun in delovno dobo, ki se upošteva.

A. Osnova za izračun

Osnova za izračun dodatka je osnovna plača delavca za polni delovni čas.

•Osnovna plača: To je plača, ki jo delavec prejme za opravljanje dela v normalnih delovnih pogojih in ne vključuje dodatkov za delovno uspešnost, nadurno delo, nočno delo ali druge posebne pogoje.

•Polni delovni čas: Dodatek se vedno izračuna na osnovno plačo za polni delovni čas, ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali skrajšani delovni čas.

B. Celotna delovna doba (Minulo delo)

Pri izračunu se upošteva celotna delovna doba delavca, ne le tista, preživeta pri zadnjem delodajalcu. To je ključna razlika med slovenskim sistemom in sistemi v nekaterih drugih državah.

V celotno delovno dobo se štejejo:

1.Obdobja, preživeta v delovnem razmerju v Sloveniji.

2.Obdobja, preživeta v delovnem razmerju v tujini (če delavec predloži ustrezna dokazila).

3.Obdobja, ko je delavec opravljal javna dela, če je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Kaj se ne šteje v delovno dobo za dodatek?

•Čas, ko je bil delavec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in prejemal nadomestilo za brezposelnost.

•Čas, preživet v delu prek podjemne pogodbe ali avtorske pogodbe.

C. Formula in primer izračuna

Standardna formula za izračun je:

Dodatek za delovno dobo = Osnovna plača * Število let delovne dobe * Odstotek na leto

Primer:

•Osnovna plača: 1.500,00 EUR

•Celotna delovna doba: 15 let

•Odstotek na leto (po KP): 0,5 %

Skupni odstotek= 15 let * 0,5 % = 7,5 % Dodatek = 1.500,00 EUR * 7,5 % = 112,50 EUR

Delavčeva plača bi torej znašala 1.500,00 EUR (osnovna plača) + 112,50 EUR (dodatek) + morebitni drugi dodatki.

Dodatek na delovno dobo: Lestvica in posebnosti

Čeprav je 0,5 % najpogostejši odstotek, nekatere kolektivne pogodbe določajo posebno lestvico ali progresivno stopnjo, zlasti za delavce z daljšo delovno dobo.

Lestvica v Kolektivni pogodbi Banke Slovenije (KPBS-1)

Določila KPBS-1 so dober primer, kako je lahko dodatek na delovno dobo lestvica urejena:

Dopolnjena delovna doba	Odstotek dodatka na leto	Skupni odstotek (kumulativno)
1. do 25. leto	0,5 %	0,5 % do 12,5 %
Nad 25. letom	0,5 % + 0,25 % (skupaj 0,75 %)	Progresivno

Omejitev: Dodatek na delovno dobo po tej pogodbi ne sme presegati 20 % osnovne plače.

To pomeni, da delavec po 25 letih (12,5 %) za vsako naslednje leto pridobi dodatnih 0,75 % (0,5 % + 0,25 %), dokler ne doseže zgornje meje 20 %.

Zgornja meja (Kapica)

V preteklosti je bil dodatek za delovno dobo omejen na 20 % osnovne plače. Čeprav ZDR-1 te omejitve ne določa, jo nekatere kolektivne pogodbe, kot je KPBS-1, še vedno ohranjajo. Vendar pa večina kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju nima določene zgornje meje, kar pomeni, da se dodatek linearno povečuje z vsakim letom delovne dobe.

Pomembno: Delavec mora vedno preveriti določila kolektivne pogodbe, ki velja za njegovo dejavnost, saj se lahko odstotki in omejitve bistveno razlikujejo.

Dodatek za delovno dobo in minimalna plača

V preteklosti je bil dodatek za delovno dobo pogosto vključen v minimalno plačo, kar je pomenilo, da delavci z dolgo delovno dobo niso imeli realne koristi od dodatka, če je njihova osnovna plača komaj presegala minimalno.

Zakon o minimalni plači (ZMP) je to spremenil. Od 1. januarja 2020 velja, da se:

Dodatek za delovno dobo izloči iz minimalne plače.

To pomeni, da mora delodajalec delavcu izplačati minimalno plačo, ki je določena z zakonom, in k tej plači dodati še dodatek za delovno dobo. Ta sprememba je bistveno izboljšala finančni položaj delavcev z daljšo delovno dobo, ki prejemajo minimalno plačo.

Posebni primeri in dileme pri določanju delovne dobe

Določanje celotne delovne dobe je v praksi pogosto vir nesporazumov. Tukaj so najpogostejši posebni primeri:

1. Delo s skrajšanim delovnim časom

Če je delavec zaposlen za skrajšani delovni čas (npr. 4 ure dnevno), se mu delovna doba za namen izračuna dodatka šteje, kot da bi delal polni delovni čas. Dodatek se torej izračuna na osnovno plačo za polni delovni čas, ne glede na skrajšani delovni čas.

2. Delo v tujini

Delo v tujini se šteje v delovno dobo, če je bilo opravljeno v delovnem razmerju. Delavec mora delodajalcu predložiti ustrezna dokazila, kot so pogodbe o zaposlitvi, potrdila o plačanih prispevkih ali izpisek iz zavarovalne dobe.

3. Javna dela in delo pri s.p.

•Javna dela: Obdobje javnih del se šteje v delovno dobo, če je delavec imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in so bili plačani prispevki.

•Delo pri s.p.: Če je bil delavec zaposlen pri samostojnem podjetniku (s.p.), se to obdobje seveda šteje. Če pa je delavec deloval kot samostojni podjetnik (s.p.) in si plačeval prispevke, se to obdobje ne šteje v delovno dobo za dodatek, saj ni šlo za delovno razmerje, temveč za samostojno opravljanje dejavnosti.

4. Obdobja starševskega dopusta in bolniške odsotnosti

Obdobja, ko je delavec na starševskem dopustu ali daljši bolniški odsotnosti, se v celoti štejejo v delovno dobo za dodatek, saj delovno razmerje v tem času ni prekinjeno.

Grafični prikaz: Kumulativni dodatek na delovno dobo (0,5 % letno)

Za boljšo vizualizacijo vpliva delovne dobe na plačo, si oglejmo, kako se kumulativni odstotek dodatka na delovno dobo povečuje skozi leta (ob predpostavki 0,5 % na leto in brez zgornje meje):

Leto delovne dobe	Odstotek dodatka
1	0,5 %
5	2,5 %
10	5,0 %
15	7,5 %
20	10,0 %
25	12,5 %
30	15,0 %
35	17,5 %
40	20,0 %

Grafični prikaz kumulativnega dodatka na delovno dobo

FAQ: Pogosto zastavljena vprašanja o dodatku za delovno dobo

Q: Ali se dodatek za delovno dobo šteje v osnovo za izračun regresa?

A: Ne. Regres za letni dopust je določen z zakonom in kolektivnimi pogodbami in se izplača v višini, ki je neodvisna od dodatka za delovno dobo.

Q: Ali lahko delodajalec samovoljno ukine dodatek za delovno dobo?

A: Ne. Ker je dodatek določen z ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami, ga delodajalec ne more ukiniti. Lahko pa se višina in način izračuna spremenita le s spremembo kolektivne pogodbe ali internega akta, vendar ne na škodo delavca, ki je pravico že pridobil.

Q: Ali se dodatek izplačuje tudi za delo pri tujih delodajalcih?

A: Da, če je bilo delo opravljeno v delovnem razmerju in delavec predloži ustrezna dokazila. Upošteva se celotna delovna doba, ne glede na državo, kjer je bila pridobljena.

Q: Kaj pa delavci, ki so imeli dodatek določen v pogodbi pred ZDR-1?

A: ZDR-1 je v prehodnih določbah (222. člen) določil, da delavci, ki so imeli na dan uveljavitve zakona določen dodatek v višini najmanj 0,5 % za vsako leto, to pravico ohranijo, razen če kolektivna pogodba določa drugače. Ta pravica je zaščitena.

Zaključek: Pomen dodatka za delovno dobo

Dodatek na delovno dobo je eden od temeljev slovenskega sistema plač, ki priznava in nagrajuje delovne izkušnje. Pravilno kako se izračuna dodatek na delovno dobo je ključno za zagotavljanje pravičnega plačila. Z izločitvijo dodatka iz minimalne plače je ta pravica dobila nazaj svoj pravi pomen in zagotavlja, da so delavci z daljšim stažem ustrezno nagrajeni za svojo zvestobo in nabrane izkušnje.

Za delodajalce je ključno, da natančno poznajo kolektivno pogodbo svoje dejavnosti in pravilno vodijo evidenco celotne delovne dobe zaposlenih, da se izognejo pravnim sporom.

racunovodja 21 decembra, 2025 Finance, Plače in delo, Zakonodaja 0 Comments

Obdavčitev zlata v Sloveniji: Ali je zlato obdavčeno? Kakšna je trenutna cena zlata?

Ali je zlato obdavčeno? Takojšen in jasen odgovor

Na ključno vprašanje, ali je zlato obdavčeno v Sloveniji, je odgovor za večino vlagateljev izjemno ugoden: naložbeno zlato je v celoti oproščeno plačila davka na dodano vrednost (DDV) in davka na kapitalski dobiček (dohodnine). Ta edinstvena davčna obravnava postavlja zlato v privilegiran položaj v primerjavi z večino drugih naložbenih razredov, kot so delnice, nepremičnine ali plemenite kovine, kot je srebro, ki so obdavčene z DDV.

Vendar pa je celotna obdavčitev zlata kompleksnejša in odvisna od dveh glavnih dejavnikov: vrste zlata (naložbeno ali ne-naložbeno) in statusa vlagatelja (fizična ali pravna oseba). Ta podroben vodnik, ki presega površinsko obravnavo, vam bo pomagal razumeti vse davčne obveznosti in prednosti, ki jih prinaša vlaganje v plemenito kovino.

1. DDV in zlato: Razlika med naložbenim in ne-naložbenim zlatom

Najpomembnejša davčna ugodnost, ki jo prinaša obdavčitev zlata, je oprostitev plačila DDV. Ta oprostitev velja izključno za investicijsko zlato, kar je natančno določeno v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) .

Definicija investicijskega zlata (ZDDV-1, 118. člen)

Da bi se zlato štelo za investicijsko in bilo oproščeno DDV, mora izpolnjevati stroge kriterije :

1.Zlato v obliki palic ali ploščic: Čistina mora biti enaka ali večja od 995 tisočink (99,5%), pri čemer mora imeti maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin.

2.Zlati kovanci: Čistina mora biti enaka ali večja od 900 tisočink (90,0%), skovani morajo biti po letu 1800, so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla in se prodajajo po ceni, ki ne presega tržne vrednosti zlata, ki ga vsebujejo, za več kot 80 odstotkov.

Oprostitev DDV (ZDDV-1, 119. člen)

V skladu z 119. členom ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave, pridobitve znotraj Unije in uvoz investicijskega zlata . To pomeni, da pri nakupu naložbenega zlata ne plačate 22% DDV, prav tako pa ste oproščeni DDV pri prodaji.

Vrsta zlata	DDV pri nakupu (Slovenija)	Davčna podlaga
Naložbeno zlato (palice, ploščice >995/1000)	0% (Oproščeno)	ZDDV-1, 119. člen
Ne-naložbeno zlato (nakit, lomljeno zlato, industrijsko zlato)	22%	Splošna stopnja DDV
Naložbeno srebro	22%	Srebro ni opredeljeno kot investicijsko po ZDDV-1

Kaj pa ne-naložbeno zlato?

Vse oblike zlata, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, se obravnavajo kot navadno blago in so obdavčene z 22% DDV. To vključuje:

•Zlati nakit: Ne glede na čistino.

•Lomljeno zlato in zobozdravstveno zlato.

•Zlati kovanci, ki ne izpolnjujejo pogojev (npr. so preveč dragi zaradi zbirateljske vrednosti).

Ta razlika je ključna, saj je nakup ne-naložbenega zlata, kot je nakit, bistveno dražji zaradi vključenega DDV.

2. Obdavčitev dobička iz kapitala za fizične osebe

Druga pomembna prednost, ki jo prinaša obdavčitev zlata, se nanaša na davek na kapitalski dobiček, ki ga ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2).

Prodaja investicijskega zlata: Popolna oprostitev dohodnine

Dobiček, ki ga fizična oseba ustvari s prodajo naložbenega zlata, ni obdavčen z dohodnino . Razlog za to je, da se investicijsko zlato v skladu z ZDoh-2 ne šteje za finančni instrument, temveč za premičnino.

ZDoh-2 določa, da se dohodnina ne plača od dobička iz kapitala pri odsvojitvi premičnin, razen nekaterih izjem (kot so delnice, deleži in investicijski kuponi) . Ker naložbeno zlato ni uvrščeno med te izjeme, je dobiček od njegove prodaje za fizične osebe popolnoma neobdavčen. To velja ne glede na čas hrambe.

Ključno spoznanje: Fizična oseba, ki kupi naložbeno zlato in ga proda z dobičkom, tega dobička ne prijavi v davčno napoved in od njega ne plača davka.

Prodaja ne-naložbenega zlata (nakit, lomljeno zlato)

Tudi prodaja ne-naložbenega zlata (npr. starega nakita, lomljenega zlata) je za fizične osebe v večini primerov neobdavčena z dohodnino .

•Premičnina: Zlati nakit se obravnava kot premičnina. Dobiček iz kapitala od odsvojitve premičnin je oproščen dohodnine.

•Izjema – opravljanje dejavnosti: Če pa fizična oseba opravlja odkup in prodajo zlata kot dejavnost (npr. s.p. ali redno in sistematično trgovanje), se dohodek obravnava kot dohodek iz dejavnosti in je obdavčen po splošnih pravilih.

Davek na dediščine in darila

Zlato, pridobljeno z dedovanjem ali darilom, je lahko predmet obdavčitve z davkom na dediščine in darila (DDD). Vendar pa so dediči prvega dednega reda (zakonec, otroci) plačila tega davka oproščeni .

3. Obdavčitev zlata za pravne osebe in samostojne podjetnike

Za pravne osebe (d.o.o.) in samostojne podjetnike (s.p.) je obdavčitev zlata bolj kompleksna, saj je zlato del poslovnega premoženja in je podvrženo pravilom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) oziroma Zakona o dohodnini (ZDoh-2) za s.p.

DDV za pravne osebe

Pravila glede DDV so enaka kot za fizične osebe:

•Naložbeno zlato: Oproščeno DDV.

•Ne-naložbeno zlato: Obdavčeno z 22% DDV.

Davek na dobiček (ZDDPO-2)

Pri pravnih osebah se dobiček, ustvarjen s prodajo zlata, obravnava kot poslovni prihodek in je vključen v davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, ki znaša 19% .

•Računovodska obravnava: Zlato se v bilanci stanja knjiži kot naložba ali zaloga. Pri prodaji se ugotovi razlika med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo (nabavno ceno), ki predstavlja dobiček ali izgubo.

•Prevrednotenje: V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) se naložbe v plemenite kovine (vključno z zlatom) običajno prevrednotijo po pošteni vrednosti, kar lahko vpliva na davčno osnovo.

Pomembno opozorilo: Čeprav je investicijsko zlato oproščeno DDV, morajo davčni zavezanci, ki poslujejo z njim, voditi posebne evidence o transakcijah z investicijskim zlatom, kot določa 170. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (PZDDV) .

4. Trenutna cena zlata in gibanje trga

Razumevanje obdavčitve zlata je nepopolno brez vpogleda v tržne dejavnike, ki določajo vrednost vaše naložbe. Trenutna cena zlata je ključni dejavnik, ki vpliva na končni dobiček in s tem posredno na davčno obveznost (čeprav je dobiček za fizične osebe neobdavčen, je pomemben za poslovni rezultat pravnih oseb).

Cena zlata je izražena v unčah (oz) in je podvržena nenehnim nihanjem, ki so odvisna od globalne ekonomske stabilnosti, inflacije, obrestnih mer in geopolitičnih tveganj. Zlato tradicionalno velja za varno zatočišče v času kriz.

Za spremljanje dolgoročnega gibanja in analizo tržnih trendov je ključno spremljanje zanesljivih virov. Podroben graf gibanja cene zlata v zadnjih 10 letih in kolikšna je trenutna cena zlata si lahko ogledate na: https://donosno.si/cena-zlata-graf-10-let-gibanje-cene-zlata-2025/ .

5. Obdavčitev srebra in drugih plemenitih kovin

Za razliko od zlata, naložbeno srebro in druge plemenite kovine (platina, paladij) v Sloveniji niso oproščene DDV.

•DDV: Pri nakupu naložbenega srebra, paladija ali platine se obračuna standardna stopnja DDV, ki znaša 22%. To je pomemben dejavnik, ki zmanjša začetno donosnost naložbe v srebro.

•Davek na kapitalski dobiček: Dobiček, ustvarjen s prodajo srebra, se prav tako obravnava kot dobiček iz odsvojitve premičnin in je za fizične osebe neobdavčen z dohodnino, enako kot pri zlatu .

Ta razlika v obdavčitvi zlata in srebra je eden glavnih razlogov, zakaj se vlagatelji, ki želijo maksimizirati davčno učinkovitost, pogosto odločijo izključno za investicijsko zlato.

6. Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) o obdavčitvi zlata

Da bi zagotovili celovitost informacij o obdavčitvi zlata, odgovarjamo na najpogostejša vprašanja.

Q: Ali moram prodajo naložbenega zlata prijaviti FURS-u?

A: Ne. Fizične osebe prodaje naložbenega zlata, ki je oproščena dohodnine, niso dolžne prijaviti Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Zlato ni vpisano v register finančnih instrumentov.

Q: Ali je nakup zlatega nakita obdavčen?

A: Da. Nakup zlatega nakita se obravnava kot nakup navadnega blaga in je obdavčen z 22% DDV. Nakit ne izpolnjuje pogojev za investicijsko zlato.

Q: Kakšna je obdavčitev, če zlato prodam podjetju (odkup zlata)?

A: Če fizična oseba proda zlato (naložbeno ali ne-naložbeno) podjetju (odkupovalcu), ta prodaja za fizično osebo ostaja neobdavčena z dohodnino. Podjetje, ki odkupuje zlato, mora transakcijo ustrezno evidentirati v svojih poslovnih knjigah.

Q: Ali se obdavčitev zlata razlikuje glede na to, ali kupim palice ali kovance?

A: Ne, če tako palice kot kovanci izpolnjujejo pogoje za investicijsko zlato (čistina, masa, izdaja). Oboje je oproščeno DDV in dohodnine za fizične osebe.

Q: Ali je trenutna cena zlata pomembna za obdavčitev?

A: Trenutna cena zlata ne vpliva neposredno na davčno stopnjo, saj je investicijsko zlato neobdavčeno. Vpliva pa na višino vašega dobička. Višja kot je trenutna cena zlata ob prodaji, večji je vaš dobiček, ki ostane v celoti vaš.

Zaključek: Zlato kot davčno učinkovita naložba

Obdavčitev zlata v Sloveniji je ugodna in predstavlja enega glavnih razlogov za priljubljenost te naložbe. Popolna oprostitev DDV in dohodnine pri prodaji investicijskega zlata fizičnim osebam zagotavlja, da je celoten dobiček od naložbe varen pred davčnimi obveznostmi.

Za pravne osebe je obdavčitev zlata povezana z davkom na dobiček, vendar je DDV oprostitev še vedno velika prednost. Ne glede na vaš status, je ključno, da se prepričate, da vaše zlato ustreza definiciji investicijskega zlata, in da redno spremljate trenutno ceno zlata, da maksimizirate svoj donos.

racunovodja 21 decembra, 2025 Davki, Finance 0 Comments

Informativni izračun dohodnine: Popoln vodnik za preverjanje, ugovor in vračilo

Informativni izračun dohodnine (IID) je eden najpomembnejših dokumentov, ki ga vsako leto prejme večina davčnih zavezancev v Sloveniji. Gre za ključen korak v postopku letne odmere dohodnine, ki ga izvede Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) na podlagi podatkov, ki jih je zbrala skozi preteklo leto. Če vas zanima, kaj točno je informativni izračun dohodnine, kako ga pravilno preveriti, kdaj in zakaj vložiti ugovor ter kaj sledi po tem, ste na pravem mestu. Ta obsežen vodnik vam bo pomagal razumeti celoten proces in zagotovil, da bo vaš izračun dohodnine pravilen in optimiziran.

Kaj je informativni izračun dohodnine (IID) in zakaj je ključen?

Informativni izračun dohodnine (IID) je predlog odločbe o odmeri dohodnine, ki ga FURS samodejno sestavi in pošlje zavezancem. Njegov primarni namen je poenostaviti postopek letne odmere dohodnine, saj zavezancem ni treba samostojno vlagati napovedi, razen v izjemnih primerih.

IID je sestavljen na podlagi uradnih evidenc in podatkov, ki jih FURS prejme od izplačevalcev dohodkov (delodajalcev, zavarovalnic, itd.) ter podatkov, ki so jih zavezanci posredovali sami (npr. uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov). Bistvena značilnost informativnega izračuna dohodnine je, da po preteku zakonskega roka za ugovor (15 dni od vročitve) postane dokončna odločba o odmeri dohodnine. To pomeni, da če se z izračunom dohodnine strinjate in ne storite ničesar, je vaša davčna obveznost s tem dokončno določena. Zato je natančno preverjanje IID ključnega pomena.

Podatki vkljuleni v IID (TABELA):

Podatki, vključeni v IID	Podatki, ki niso vključeni (in zahtevajo pozornost)
Dohodki iz delovnega razmerja	Dohodki iz tujine (če niso avtomatsko sporočeni)
Pokojnina	Dohodki iz oddajanja premoženja v najem
Nekateri dohodki iz drugega pogodbenega razmerja	Kapitalski dobički (npr. prodaja vrednostnih papirjev)
Uveljavljene olajšave za vzdrževane družinske člane	Nekatere olajšave, ki jih je treba uveljavljati naknadno

Kdo in kdaj prejme informativni izračun dohodnine?

Informativni izračun dohodnine prejmejo vsi davčni rezidenti Republike Slovenije, ki so v preteklem letu prejeli dohodek, obdavčljiv z dohodnino, ne glede na višino tega dohodka. Odprema IID poteka v dveh glavnih svežnjih, kar je pomembno za določitev rokov za ugovor in vračilo/doplačilo.

Dva svežnja odpreme in roki

1.Prvi sveženj (Odprema konec marca): Ta sveženj običajno vključuje zavezance z enostavnejšimi primeri, kjer so vključeni le dohodki iz zaposlitve, pokojnine in splošne olajšave.

2.Drugi sveženj (Odprema konec maja): V tem svežnju so zavezanci, ki so uveljavljali olajšave za vzdrževane družinske člane, imeli katastrski dohodek, dohodke iz tujine, dohodke iz dejavnosti ali druge bolj kompleksne oblike dohodkov.

Ne glede na to, v katerem svežnju prejmete informativni izračun dohodnine, je ključno, da se zavedate rokov.

Kaj, če IID niste prejeli?

Če informativni izračun dohodnine ni bil odpremljen do 31. maja, in ga do 15. junija niste prejeli, morate nemudoma preveriti svoj status. To lahko storite na portalu eDavki, kjer z vnosom svoje davčne številke preverite, ali vam je bil IID izdan.

Če vam IID ni bil izdan, imate zakonsko obveznost, da sami vložite napoved za odmero dohodnine. Rok za vložitev napovedi je 31. julij . Neupoštevanje tega roka lahko privede do prekrškovne odgovornosti. Zato je proaktivno preverjanje statusa vašega izračuna dohodnine nujno.

Natančno preverjanje: Ključ do pravilnega izračuna dohodnine

Največja napaka, ki jo zavezanci storijo, je, da IID ne preverijo natančno, še posebej, če pričakujejo vračilo. Vendar pa je FURS pri sestavi IID odvisen od podatkov, ki jih prejme. Če so ti podatki nepopolni ali napačni, bo tudi vaš informativni izračun dohodnine napačen.

Kaj moram preveriti v IID?

Pri pregledu IID se osredotočite na naslednje ključne točke:

1.Pravilnost vseh dohodkov: Preverite, ali so vključeni vsi dohodki, ki ste jih prejeli v preteklem letu. Posebno pozornost namenite dohodkom iz tujine, dohodkom iz oddajanja premoženja v najem in dohodkom iz drugega pogodbenega razmerja, saj ti pogosto manjkajo.

2.Upoštevanje olajšav: Preverite, ali so upoštevane vse olajšave, do katerih ste upravičeni. To vključuje splošno olajšavo, morebitne posebne olajšave (npr. za invalide) in najpomembnejše – olajšave za vzdrževane družinske člane. Če ste olajšavo uveljavljali, mora biti ta upoštevana v vašem izračunu dohodnine.

3.Pravilnost akontacij: Preverite, ali so akontacije dohodnine, ki so vam bile odtegnjene skozi leto, pravilno vnesene.

Uporaba orodja: Testni izračun dohodnine

Za lažje preverjanje in simulacijo različnih scenarijev FURS na portalu eDavki ponuja orodje za testni izračun dohodnine. To orodje vam omogoča, da vnesete svoje podatke o dohodkih in olajšavah ter dobite simulacijo, kakšen bi moral biti vaš izračun dohodnine.

Pomembno opozorilo: Testni izračun dohodnine je zgolj informativne narave in ne predstavlja uradnega dokumenta. Služi kot pripomoček za preverjanje pravilnosti uradnega IID. Če se rezultat testnega izračuna dohodnine bistveno razlikuje od uradnega IID, je to močan znak, da morate vložiti ugovor. Uporaba testnega izračuna dohodnine je priporočljiva za vsakega zavezanca, ki želi optimizirati svoj izračun dohodnine.

Ugovor zoper informativni izračun dohodnine: Rok in razlogi

Če ugotovite, da vaš informativni izračun dohodnine ni pravilen, imate pravico in dolžnost vložiti ugovor. To je edini način, da se IID popravi, preden postane dokončna odločba.

Ključni rok za ugovor: 15 dni od vročitve

Pri rokih za ugovor je v javnosti pogosto prisotna zmeda. Zakon o davčnem postopku določa, da je rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine 15 dni od vročitve . Vročitev se šteje za opravljeno z navadno vročitvijo, kar pomeni, da se šteje, da je IID vročen 15. dan po odpremi s strani FURS, razen če zavezanec dokaže, da je IID prejel kasneje. V praksi je torej ključno, da takoj po prejemu IID preverite datum odpreme in si označite rok za ugovor.

Sveženj IID	Datum odpreme (približno)	Rok za ugovor (približno)
Prvi sveženj	Konec marca	Sredina aprila
Drugi sveženj	Konec maja	Sredina junija

Najpogostejši razlogi za ugovor

Razlogi za vložitev ugovora so vedno povezani z nepravilnostmi v podatkih, na podlagi katerih je bil sestavljen informativni izračun dohodnine. Najpogostejši razlogi vključujejo:

•Neupoštevanje olajšav: Najpogosteje gre za olajšave za vzdrževane družinske člane, ki jih FURS ni upošteval, ker zavezanec ni pravočasno oddal vloge ali pa je prišlo do napake v obdelavi.

•Manjkajoči dohodki: FURS ni prejel podatkov o vseh vaših dohodkih, npr. dohodki iz tujine, dohodki iz oddajanja premoženja v najem, ali nekateri dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

•Napačni podatki: Napaka v znesku dohodka, ki ga je sporočil izplačevalec, ali napačno upoštevanje stroškov.

V vseh teh primerih je nujno, da vložite ugovor zoper informativni izračun dohodnine in priložite ustrezne dokaze.

Postopek in oblika ugovora

Ugovor lahko vložite pisno na pristojni finančni urad, ki je IID izdal, ali elektronsko prek portala eDavki. Slednji način je hitrejši in priporočljiv. V ugovoru morate jasno navesti, s katerimi deli izračuna dohodnine se ne strinjate in zakaj, ter priložiti vso potrebno dokumentacijo.

Po vložitvi ugovora FURS preveri vaše navedbe in najpozneje do 31. oktobra izda odločbo o odmeri dohodnine. Ta odločba nadomesti prvotni informativni izračun dohodnine.

Vračilo in doplačilo dohodnine: Kaj sledi po izračunu?

Ko je vaš informativni izračun dohodnine dokončen (bodisi ker niste vložili ugovora bodisi po izdaji odločbe), sledi faza poravnave obveznosti.

Vračilo preveč plačane dohodnine

Če je vaš izračun dohodnine pokazal, da ste čez leto plačali preveč akontacije dohodnine, ste upravičeni do vračila. FURS mora preveč plačano dohodnino vrniti v 60 dneh od datuma odpreme IID (oziroma od vročitve odločbe, če ste vložili ugovor) . Vračilo se izvede na zadnji odprti bančni račun, ki ga ima FURS v evidencah. Pomembno je vedeti, da se lahko znesek vračila zmanjša, če imate neporavnane davčne ali druge javne dajatve (pobot).

Doplačilo dohodnine

Če je informativni izračun dohodnine pokazal, da morate dohodnino doplačati, morate to storiti v 60 dneh od datuma odpreme IID. Plačilo se izvede na prehodni davčni podračun – proračun države, pri čemer je ključna pravilna referenca, ki zagotavlja, da se plačilo pravilno knjiži.

Podatek	Vrednost
TRR (IBAN)	SI56 0110 0888 1000 030
Referenca	SI19 DŠ-85006 (DŠ je vaša davčna številka)
Rok za plačilo	60 dni od odpreme IID

Priprava na izračun dohodnine 2026 in prihodnost

Davčna zakonodaja se nenehno spreminja, zato je pomembno, da ste vedno korak pred FURS-om. Čeprav je informativni izračun dohodnine avtomatiziran, je vaša odgovornost, da se nanj pripravite.

Spremembe in novosti za prihodnje leto

Za pripravo na izračun dohodnine 2026 je ključno spremljanje zakonodajnih sprememb. V zadnjih letih smo bili priča spremembam v višini splošne olajšave in lestvicah, kar neposredno vpliva na končni izračun dohodnine. Zavedanje o teh spremembah vam omogoča, da že med letom ocenjujete svojo davčno obveznost.

Kako se optimalno pripraviti na IID

Optimalna priprava na informativni izračun dohodnine vključuje:

1.Zbiranje dokumentacije: Skrbno shranjujte vsa potrdila o dohodkih in plačilih, še posebej tista, ki se nanašajo na dohodke iz tujine ali posebne olajšave.

2.Redno preverjanje eDavkov: Redno preverjajte podatke, ki jih imajo izplačevalci o vas (REK obrazci), saj so ti osnova za izračun dohodnine.

3.Uporaba testnega izračuna dohodnine: Že pred prejemom IID lahko z uporabo testnega izračuna dohodnine simulirate svoj končni rezultat in se izognete neprijetnim presenečenjem.

Grafični prikaz: Časovnica postopka IID

Za lažje razumevanje celotnega postopka in ključnih rokov, ki so povezani z informativnim izračunom dohodnine, si oglejte spodnji grafični prikaz časovnice. Ta vizualizacija jasno ponazarja, kdaj FURS odpremi IID, kdaj se izteče 15-dnevni rok za ugovor in kdaj lahko pričakujete vračilo ali morate doplačati dohodnino.

Časovnica postopka Informativnega Izračuna Dohodnine (IID)

Pogosta vprašanja (FAQ) o informativnem izračunu dohodnine

1. Kdaj lahko pričakujem vračilo preveč plačane dohodnine?

Vračilo dohodnine se izvede v 60 dneh od datuma odpreme informativnega izračuna dohodnine (IID). Če ste IID prejeli v prvem svežnju (konec marca), je vračilo običajno konec maja. Če ste ga prejeli v drugem svežnju (konec maja), je vračilo običajno konec julija. Če ste vložili ugovor, se vračilo izvede v 30 dneh od vročitve odločbe, izdane po ugovoru.

2. Ali je testni izračun dohodnine zanesljiv?

Testni izračun dohodnine je zelo koristen pripomoček za simulacijo in preverjanje pravilnosti vašega IID. Vendar pa je zgolj informativen in ne predstavlja uradnega dokumenta. Njegova zanesljivost je odvisna od pravilnosti podatkov, ki jih vanj vnesete. Uporabite ga za primerjavo z uradnim IID.

3. Kaj se zgodi, če ne vložim ugovora, čeprav je izračun napačen?

Če ne vložite ugovora v 15-dnevnem roku, informativni izračun dohodnine postane dokončna odločba o odmeri dohodnine. Kasnejše popravljanje je izjemno težavno in omejeno na izredna pravna sredstva. Zato je ključno, da svoj izračun dohodnine preverite takoj.

4. Ali moram sam vložiti napoved za odmero dohodnine, če IID nisem prejel?

Da. Če vam FURS ni izdal informativnega izračuna dohodnine do 31. maja, morate sami vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. julija. Če tega ne storite, vas FURS lahko kaznuje.

5. Ali se mi lahko vračilo dohodnine pobota z drugimi dolgovi?

Da. Če imate neporavnane davčne ali druge javne dajatve (npr. neplačane globe), se lahko znesek vračila dohodnine pobota s temi dolgovi. V tem primeru prejmete le preostanek zneska.

6. Kje najdem obrazec za ugovor zoper informativni izračun dohodnine?

Obrazec za ugovor je na voljo na spletni strani FURS in na portalu eDavki. Priporočamo vložitev prek eDavkov, saj je postopek hitrejši in omogoča takojšnjo potrditev prejema.

7. Kaj je izračun dohodnine 2026?

Izračun dohodnine 2026 se nanaša na dohodnino za leto 2025, ki bo odmerjena v letu 2026. Pomembno je, da že zdaj spremljate morebitne spremembe davčne zakonodaje, ki bodo vplivale na ta prihodnji izračun dohodnine.

Zaključek

Informativni izračun dohodnine je pomembno orodje, ki poenostavlja davčni postopek, vendar ne odpravlja vaše odgovornosti za preverjanje pravilnosti. Z natančnim pregledom, pravočasnim ugovorom in uporabo orodij, kot je testni izračun dohodnine, lahko zagotovite, da bo vaš izračun dohodnine pravičen in pravilen. Ne odlašajte – preverite svoj IID takoj, ko ga prejmete, in poskrbite za optimalen izračun dohodnine 2026 že danes.

Reference

[1] Finančna uprava Republike Slovenije. Informativni izračun dohodnine. [URL:

[2] Ministrstvo za finance. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2 ). [URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2024-01-1000/zakon-o-davcnem-postopku-zdavp-2-uradno-precisceno-besedilo-st-10] (Člen 279, ki določa 15-dnevni rok )

racunovodja 17 decembra, 2025 Davki, Finance 0 Comments

Minimalna plača 2026: vse, kar morate vedeti o novi višini bruto in neto plače 2026

Minimalna plača 2026 bo po vseh napovedih doživela enega največjih skokov v zgodovini samostojne Slovenije, s čimer bo prvič presegla mejo 1.300 evrov bruto. Ta pomemben dvig je neposredna posledica novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov (MŽS), ki je ključen dejavnik pri določanju višine minimalne plače 2026. Za delavce, ki prejemajo najnižje dohodke, to pomeni opazno izboljšanje kupne moči, saj se bo zvišala tudi minimalna plača 2026 neto. V nadaljevanju podrobno analiziramo, kaj prinaša nova plača 2026, kakšna je zakonska formula in kakšen bo končni znesek, ki bo vplival na tisoče zaposlenih in celotno slovensko gospodarstvo.

Koliko bo znašala Minimalna plača 2026? Napovedi in prvi izračuni

Čeprav uradna višina minimalne plače 2026 še ni določena – minister, pristojen za delo, jo mora objaviti v Uradnem listu RS do konca januarja 2026 1 – so že znani ključni dejavniki, ki kažejo na izrazito povišanje.

Trenutna minimalna plača za leto 2025 znaša 1.277,72 evra bruto 2. Če bi se upoštevala zgolj inflacija, bi se minimalna plača 2026 dvignila na približno 1.314,8 evra bruto 3. Vendar pa je v igri še en, bistveno pomembnejši dejavnik: nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.

Vpliv novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov (MŽS)

Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da je treba višino MŽS na novo določiti najmanj vsakih šest let. Zadnji izračun, ki je določal MŽS pri 669,83 evra, je bil narejen leta 2022 in je po mnenju sindikatov in strokovnjakov zastarel ter prenizek, saj ne odraža realnih stroškov življenja v letu 2026 4.

Ministrstvo za delo je naročilo nov izračun MŽS, ki ga pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja. Pričakuje se, da bo ta znesek občutno višji. Vsak dvig MŽS neposredno vpliva na višino minimalne plače 2026, saj je ta zakonsko vezana na MŽS.

Zakonska formula: Od 20% do 40% nad MŽS

Ključna določba Zakona o minimalni plači (ZMinP) je, da mora minimalna plača znašati najmanj 20 % in največ 40 % nad izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški 1.

•Minimalna plača = MŽS + (20 % do 40 % MŽS) + Davki in prispevki.

Trenutno je minimalna plača določena na približno 32,8 % nad MŽS. Sindikati si prizadevajo, da bi minister minimalno plačo 2026 določil na zgornji meji, torej 40 % nad novim zneskom MŽS. Če bi bil novi MŽS, na primer, določen pri 750 evrih (kar je realna ocena glede na inflacijo in rast stroškov), bi se izračun gibal takole:

Scenarij	Osnova (MŽS)	Dodatek (20% MŽS)	Dodatek (40% MŽS)	Minimalna Bruto Osnova (brez davkov)
Minimalni dvig	750 EUR	150 EUR	-	900 EUR
Maksimalni dvig	750 EUR	-	300 EUR	1050 EUR

K tej osnovi je treba prišteti še davke in prispevke. Glede na to, da je trenutna minimalna plača 1.277,72 evra bruto, je realno pričakovati, da bo nova minimalna plača 2026 v scenariju maksimalnega dviga presegla 1.350 evrov bruto.

Ocena Minimalna plača 2026 neto: Kaj ostane v denarnici?

Za prejemnike je najpomembnejša minimalna plača 2026 neto, torej znesek, ki ga prejmejo na bančni račun. Neto znesek je odvisen od bruto zneska, splošne olajšave in morebitnih olajšav za vzdrževane družinske člane.

Trenutna minimalna plača 2025 (1.277,72 EUR bruto) znaša približno 930 evrov neto 2. Če bi se minimalna plača 2026 dvignila na 1.350 evrov bruto, bi se minimalna plača 2026 neto gibala okoli 970 do 990 evrov, ob predpostavki, da se davčna zakonodaja (splošna olajšava) ne spremeni bistveno.

Predpostavljena Bruto Plača 2026	Ocenjena Neto Plača 2026
1.350 EUR	970 – 990 EUR
1.400 EUR	1.000 – 1.020 EUR

Ta ocena kaže, da bi minimalna plača 2026 neto prvič presegla mejo 1.000 evrov neto, če bi bruto znesek dosegel okoli 1.400 evrov.

Zakonodajni okvir in postopek določitve plače 2026

Določitev minimalne plače 2026 je kompleksen proces, ki ga ureja Zakon o minimalni plači (ZMinP) in vključuje več dejavnikov, ne le MŽS.

Vloga Ministrstva za delo in Socialnih Partnerjev

Minister, pristojen za delo, mora pred določitvijo nove višine minimalne plače opraviti posvet s socialnimi partnerji – sindikati in delodajalci. Sindikati tradicionalno zagovarjajo višjo uskladitev, ki bi presegala zgolj inflacijo, medtem ko delodajalci opozarjajo na vpliv visokih stroškov dela na konkurenčnost podjetij 5.

Kaj se upošteva poleg MŽS?

Poleg novega izračuna MŽS in zakonskega razpona (20 % do 40 % nad MŽS) mora minister upoštevati še naslednje dejavnike 1:

1.Rast cen življenjskih potrebščin (inflacija): Ta je ključna za ohranjanje kupne moči.

2.Gibanje plač: Upošteva se rast povprečne plače v državi.

3.Gospodarske razmere in gospodarska rast: Stanje gospodarstva vpliva na zmožnost delodajalcev, da prenesejo višje stroške dela.

4.Gibanje zaposlenosti: Analiza vpliva dviga na trg dela.

Zaradi visoke inflacije v preteklih letih in napovedi o nadaljnji rasti cen je pritisk na ministra, da določi visoko minimalno plačo 2026, izjemno velik.

Zgodovinski pregled: Kako se je Minimalna plača spreminjala skozi leta?

Analiza zgodovinskih podatkov kaže na stalen trend rasti minimalne plače v Sloveniji, zlasti po letu 2010, ko je bil sprejet nov zakon. Ta rast je ključna za razumevanje, zakaj je napovedana minimalna plača 2026 tako pomembna.

Obdobje	Minimalna plača (Bruto EUR)
1. avgust 2009 – 28. februar 2010	597,43
1. marec 2010 – 31. december 2010	734,15
1. januar 2011 – 31. december 2011	748,10
1. januar 2012 – 31. december 2012	763,06
1. januar 2013 – 31. december 2013	783,66
1. januar 2014 – 31. december 2014	789,15
1. januar 2015 – 31. december 2015	790,73
1. januar 2016 – 31. december 2016	790,73
1. januar 2017 – 31. december 2017	804,96
1. januar 2018 – 31. december 2018	842,79
1. januar 2019 – 31. december 2019	886,63
1. januar 2020 – 31. december 2020	940,58
1. januar 2021 – 31. december 2021	1024,24
1. januar 2022 – 31. december 2022	1074,43
1. januar 2023 – 31. december 2023	1203,36
1. januar 2024 – 31. december 2024	1253,90
1. januar 2025 – 31. december 2025	1277,72

Opomba: Podatki so za polni delovni čas in predstavljajo bruto znesek.

Primerjava rasti Minimalne plače in Povprečne Plače 2026

Slovenija je že sedaj med državami EU z najmanjšim razkorakom med minimalno plačo in povprečno plačo 2026 6. Analize kažejo, da se je minimalna plača v obdobju 2009–2025 nominalno povečala za več kot 116 %, medtem ko je povprečna plača zrasla za približno 66 % 7. Ta trend zmanjševanja razkoraka se bo z dvigom minimalne plače 2026 nadaljeval, kar je eden od ciljev socialne politike.

Graf rasti minimalne plače v Sloveniji (2010-2026)

Vpliv dvigov minimalne plače 2026 na delodajalce in gospodarstvo

Dvig minimalne plače 2026 ima pomembne makroekonomske posledice, ki segajo dlje od denarnic prejemnikov.

Stroški dela in Konkurenčnost podjetij

Delodajalci so pogosto zaskrbljeni zaradi hitre rasti minimalne plače, saj ta povečuje stroške dela, zlasti v delovno intenzivnih panogah, kot so tekstilna industrija, gostinstvo in trgovina. Visoka minimalna plača lahko vpliva na konkurenčnost podjetij, zlasti tistih, ki poslujejo na mednarodnih trgih.

Vendar pa zagovorniki dviga poudarjajo, da višja minimalna plača zmanjšuje fluktuacijo delovne sile, povečuje produktivnost in spodbuja podjetja k investiranju v avtomatizacijo in višjo dodano vrednost, namesto da bi tekmovala z nizkimi plačami [8].

Učinek na Socialne Transferje in Javne Finance

Višina minimalne plače posredno vpliva tudi na nekatere socialne transferje in javne finance. Dvig minimalne plače 2026 bo:

•Povečal prilive v proračun: Višja bruto plača pomeni višje prispevke in davke, kar krepi javne finance.

•Vplival na socialne transferje: Nekateri socialni prejemki so vezani na višino minimalne plače ali povprečne plače, zato se lahko njihova višina posredno spremeni.

•Zmanjšal tveganje revščine: Višja minimalna plača 2026 neto je najučinkovitejše orodje za zmanjševanje tveganja revščine med zaposlenimi.

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) o Minimalni plači 2026

1. Kdaj bo znana uradna višina minimalne plače 2026?

Uradna višina minimalne plače 2026 bo določena in objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije do konca januarja 2026. Uveljavila se bo s 1. januarjem 2026.

2. Kaj je ključni razlog za pričakovani visok dvig minimalne plače 2026?

Ključni razlog je nov izračun minimalnih življenjskih stroškov (MŽS), ki bo po pričakovanjih občutno višji od trenutnega zneska (669,83 EUR). Ker mora minimalna plača zakonsko znašati od 20 % do 40 % nad MŽS, bo višji MŽS neposredno povzročil višjo minimalno plačo 2026.

3. Ali se v minimalno plačo vštevajo vsi dodatki?

Ne. V minimalno plačo se ne vštevajo dodatki (npr. dodatek za delovno dobo, dodatek za nočno delo, dodatek za delo na praznike), del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Ti dodatki se morajo izplačati posebej in se prištejejo k minimalni plači.

4. Kako se izračuna minimalna plača 2026 neto?

Minimalna plača 2026 neto se izračuna tako, da se od bruto zneska minimalne plače 2026 odštejejo obvezni prispevki za socialno varnost (pokojninsko, zdravstveno zavarovanje) in akontacija dohodnine, pri čemer se upošteva splošna davčna olajšava.

5. Ali bo minimalna plača 2026 neto presegla 1.000 evrov?

Če bo bruto minimalna plača 2026 določena pri približno 1.400 evrih ali več, je zelo verjetno, da bo minimalna plača 2026 neto presegla 1.000 evrov. Končni neto znesek bo odvisen od končnega bruto zneska in veljavne davčne zakonodaje.

Zaključek: Minimalna plača 2026 kot socialni in ekonomski mejnik

Napovedana minimalna plača 2026 predstavlja pomemben socialni in ekonomski mejnik za Slovenijo. Ne gre zgolj za številko, temveč za odraz zavezanosti države k zagotavljanju dostojnega življenja za vse zaposlene. Z dvigom, ki ga bo poganjal nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, se bo minimalna plača 2026 še bolj približala povprečni plači, kar bo zmanjšalo socialne razlike in okrepilo kupno moč najšibkejših. Ne glede na končni znesek, ki bo objavljen januarja 2026, je jasno, da bo nova plača 2026 postavila nov standard na slovenskem trgu dela.

Reference

[1] Zakon o minimalni plači (ZMinP). Uradni list RS.

[2] GOV.SI. Višina minimalne plače.

[3] Forbes Slovenija. Za najmanj koliko se bo zvišala minimalna plača v letu 2026.

[4] 24ur.com. Obeta se nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.

[5] Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ekonomsko področje.

[6] Eurostat. Razmerje med minimalno in povprečno plačo v EU.

[7] UMAR. Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize in konjunkture.

racunovodja 15 decembra, 2025 Finance, Plače in delo 0 Comments

eDavki: vodnik za uporabo državnega davčnega portala

eDavki je uradni spletni portal Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), ki predstavlja osrednjo točko za elektronsko poslovanje z davčnimi organi. Ta digitalna platforma omogoča davčnim zavezancem – tako fizičnim osebam kot poslovnim subjektom – udobno, varno in hitro izpolnjevanje, vlaganje ter prejemanje vseh vrst davčnih dokumentov. Z uvedbo portala eDavki je FURS bistveno poenostavil in pospešil postopke, ki so bili v preteklosti vezani na papirno dokumentacijo in obiske uradov. V tem izčrpnem vodniku bomo podrobno preučili vse vidike uporabe portala eDavki, od prve registracije do naprednih funkcij, s ciljem, da vam zagotovimo vsa znanja za optimalno izkoriščanje te ključne državne storitve.

1. Prvi koraki: registracija in prijava v eDavki

Za dostop do celotne funkcionalnosti portala eDavki je potrebna ustrezna identifikacija. Uporaba portala je na voljo vsem davčnim zavezancem, ki jim je dodeljena slovenska davčna številka.

1.1. Kdo lahko uporablja portal?

Portal eDavki je namenjen širokemu krogu uporabnikov:

•Fizične osebe: Za oddajo vlog za uveljavljanje olajšav pri dohodnini, vpogled v informativne izračune dohodnine, urejanje e-vročanja in pregled lastnih podatkov.

•Poslovni subjekti (s.p., d.o.o., društva): Za njih je elektronsko poslovanje preko portala eDavki zakonsko obvezno. Vlagajo obračune DDV, prispevkov za socialno varnost (OPSV, REK-O) in druge poslovne dokumente.

1.2. Potrebna oprema in sredstva za prijavo

Za varno in zanesljivo uporabo portala potrebujete ustrezno tehnično opremo in sredstvo elektronske identifikacije 1.

Sredstvo Identifikacije	Opis	Primerno za
Kvalificirano digitalno potrdilo	Najbolj varno in priporočeno sredstvo (npr. SIGEN-CA, Halcom, AC-NLB). Omogoča dostop do vseh funkcij eDavki.	Fizične in pravne osebe
Uporabniško ime in geslo	Omogoča dostop do omejenega nabora storitev, predvsem za fizične osebe.	Fizične osebe
Mobilna aplikacija eDavki	Uporaba mobilne aplikacije z dvofaktorsko avtentikacijo (2FA) za varno prijavo.	Fizične osebe

Digitalno potrdilo je ključno za poslovne subjekte in za fizične osebe, ki želijo vlagati zahtevnejše dokumente. Zagotavlja pravno veljavnost oddanih dokumentov, saj nadomešča lastnoročni podpis.

1.3. Postopek registracije v eDavki

Registracija v zaprti del portala eDavki se najpogosteje izvede z uporabo digitalnega potrdila. Postopek je preprost:

1.Namestite svoje digitalno potrdilo na računalnik.

2.Obiščite spletno stran eDavki in izberite možnost "Prijava/Registracija".

3.Sistem vas bo vodil skozi postopek, kjer boste potrdili uporabo vašega potrdila in vnesli zahtevane podatke.

4.Po uspešni registraciji lahko nemoteno dostopate do vseh storitev portala eDavki.

Priporočamo, da si prenesete uradni vodnik za registracijo, ki je na voljo na spletni strani FURS, saj se postopki občasno posodabljajo.

2. Ključne funkcionalnosti portala eDavki

Portal eDavki ni le orodje za oddajo dokumentov, temveč celovit sistem za upravljanje vaših davčnih zadev.

2.1. Vlaganje dokumentov: Od obrazca do oddaje

Najpomembnejša funkcija portala eDavki je vlaganje davčnih dokumentov. Sistem ponuja obsežen seznam obrazcev, ki so razdeljeni po kategorijah (dohodnina, DDV, prispevki, vloge).

Tabela 1: Najpogostejši dokumenti, vloženi preko eDavki

Dokument	Kdo vlaga	Namen
Dohodnina (Vloga za olajšave)	Fizične osebe	Uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov in drugih olajšav.
OPSV (Obračun prispevkov)	Samostojni podjetniki (s.p.)	Mesečni obračun prispevkov za socialno varnost.
DDV-O (Obračun DDV)	Davčni zavezanci za DDV	Mesečni/četrtletni obračun davka na dodano vrednost.
REK-O (Obračun davčnih odtegljajev)	Delodajalci	Poročanje o izplačanih plačah in drugih dohodkih.

Portal eDavki omogoča uporabo t.i. e-obrazcev, ki so predizpolnjeni z že znanimi podatki FURS, kar zmanjša možnost napak in pospeši vlaganje. Po izpolnitvi in elektronskem podpisu se dokument samodejno odda in prejmete potrdilo o uspešnem vlaganju.

2.2. Vpogled v podatke in davčne obveznosti

Znotraj zaprtega dela portala eDavki imate stalen in celovit vpogled v vaše davčne zadeve. To je ključna prednost, saj omogoča proaktivno upravljanje financ.

Kaj vse lahko preverite v eDavki:

•Osebni podatki: Pregled in posodabljanje vaših kontaktnih podatkov in transakcijskih računov.

•Izdanih dokumenti: Dostop do vseh dokumentov, ki vam jih je FURS izdal (informativni izračuni dohodnine, odločbe, sklepi).

•Stanje obveznosti: Najpomembnejši vpogled, ki vam pokaže, ali imate neporavnane davčne obveznosti (dolgovi) ali preplačila. Redno preverjanje stanja v eDavki vam pomaga preprečiti zamudne obresti.

2.3. Prejemanje dokumentov in e-vročanje

E-vročanje je elektronska oblika vročitve dokumentov, ki ima enako pravno veljavnost kot vročitev po pošti. Nastavitev e-vročanja v eDavki je priporočljiva, saj zagotavlja hitro in varno prejemanje uradnih dokumentov.

Pomembno: Ko vam je dokument vročen v portal eDavki, se šteje za vročenega na dan, ko ste ga prevzeli, oziroma po poteku 15 dni od dneva odpreme, če ga ne prevzamete. To je ključno za upoštevanje rokov za pritožbe.

3. Mobilna Aplikacija eDavki: Davki v Žepu

V koraku z digitalizacijo je FURS razvil tudi mobilno aplikacijo eDavki, ki je na voljo za operacijska sistema iOS in Android. Aplikacija prinaša ključne funkcije portala na vaš pametni telefon, kar omogoča upravljanje davčnih zadev kjerkoli in kadarkoli.

Glavne funkcije mobilne aplikacije eDavki:

•Vpogled v dohodnino: Hitra preverba informativnega izračuna dohodnine.

•Plačilo obveznosti: Najhitrejši način za poravnavo davčnih obveznosti z uporabo mobilnega bančništva.

•Dvofaktorska avtentikacija (2FA): Aplikacija omogoča varno prijavo v spletni portal eDavki z uporabo 2FA, kar močno poveča varnost vašega računa.

•Oddaja nekaterih vlog: Možnost oddaje enostavnejših vlog, kot so vloge za uveljavljanje olajšav.

Uporaba mobilne aplikacije eDavki je izjemno priročna za fizične osebe, ki želijo imeti hiter pregled nad svojimi davčnimi zadevami.

4. eDavki za poslovne subjekte: obveznosti in prednosti

Za podjetja, samostojne podjetnike in druge pravne osebe je uporaba portala eDavki več kot le priporočilo – je zakonska obveznost. Elektronsko poslovanje z FURS je obvezno za vse poslovne subjekte, kar pomeni, da morajo vse davčne obračune in vloge oddajati izključno preko portala eDavki.

Ključni dokumenti za podjetja v eDavki:

•Obračun DDV: Redno vlaganje obračuna davka na dodano vrednost.

•REK-O in iREK: Poročanje o izplačanih dohodkih in davčnih odtegljajih.

•OPSV: Obračun prispevkov za socialno varnost za zaposlene in lastnike s.p.

Pooblastila in računovodski servisi

Portal eDavki omogoča tudi urejanje pooblastil. Podjetja lahko pooblastijo svoj računovodski servis, da v njihovem imenu in za njihov račun vlagajo dokumente. To je standardna praksa, ki zagotavlja, da so vsi dokumenti vloženi pravilno in pravočasno. Pooblastilo se uredi znotraj portala eDavki in je vezano na digitalno potrdilo pooblaščene osebe.

5. Reševanje pogostih težav in tehnična pomoč

Kljub enostavnosti uporabe se lahko pri delu s portalom eDavki pojavijo tehnične težave ali vprašanja glede vsebine.

Najpogostejše težave:

1.Težave z digitalnim potrdilom: Najpogostejša težava je neprepoznavanje digitalnega potrdila. Preverite, ali imate nameščene vse potrebne gonilnike in ali je potrdilo veljavno.

2.Napake pri vlaganju: Če sistem eDavki zavrne dokument, je razlog skoraj vedno v nepravilno izpolnjenem obrazcu. Sistem običajno vrne kodo napake, ki jo je treba preveriti v uradnih navodilih.

3.Pozabljeno geslo/davčna številka: Za ponastavitev gesla sledite navodilom na prijavni strani eDavki.

Kje poiskati pomoč?

FURS nudi obsežno tehnično in vsebinsko pomoč:

•Uradna spletna stran FURS: Na voljo so podrobna navodila, pojasnila in pogosta vprašanja.

•Tehnična podpora eDavki: Za tehnične težave (prijave, namestitev) je na voljo posebna telefonska številka in e-poštni naslov.

•Klicni center FURS: Za vsebinska vprašanja glede davčnih obveznosti in izpolnjevanja obrazcev.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Da bi vam olajšali uporabo, smo zbrali odgovore na najpogostejša vprašanja, povezana s portalom.

Ali je uporaba eDavki obvezna?

Za poslovne subjekte (s.p., d.o.o.) je elektronsko poslovanje preko eDavki zakonsko obvezno. Za fizične osebe je uporaba prostovoljna, vendar močno priporočljiva zaradi hitrosti in enostavnosti.

Kaj potrebujem za prijavo v eDavki?

Potrebujete računalnik ali mobilno napravo z dostopom do interneta in sredstvo elektronske identifikacije, kot je kvalificirano digitalno potrdilo ali uporabniško ime in geslo.

Kako oddam dohodnino preko eDavki?

Dohodnino oddate tako, da v portalu poiščete Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Informativni izračun dohodnine (IID) vam FURS pošlje samodejno, vi pa lahko nanj ugovarjate ali ga dopolnite.

Kaj je e-vročanje?

E-vročanje je elektronska oblika vročitve uradnih dokumentov FURS v vaš osebni predal v portalu. Ima enako pravno veljavnost kot klasična vročitev.

Ali lahko plačam davke preko eDavki?

Da, mobilna aplikacija eDavki omogoča enostavno plačevanje davčnih obveznosti neposredno iz aplikacije, kar je zelo priročno.

Ključne povezave in viri

Za vašo popolno informiranost in enostaven dostop do vseh ključnih točk, smo zbrali najpomembnejše povezave, ki jih potrebujete za delo s portalom.

Povezava	Opis	URL
Uradna spletna stran eDavki	Vstopna točka v portal eDavki.	eDavki
Finančna uprava RS (FURS )	Glavna stran FURS z vsemi informacijami.	FURS
Seznam vseh obrazcev	Pregled vseh dokumentov, ki jih lahko vložite.	Davčni obrazci v eDavkih
Navodila za registracijo	Uradni vodnik za začetek uporabe eDavki.	Navodila za registracijo
Mobilna aplikacija eDavki	Informacije in povezave za prenos mobilne aplikacije.	eDavki mobilna aplikacija

Zaključek

Portal eDavki je nepogrešljivo orodje v sodobnem slovenskem davčnem sistemu. Ne glede na to, ali ste fizična oseba, ki ureja dohodnino, ali podjetnik, ki izpolnjuje zakonske obveznosti, eDavki ponuja varno, hitro in transparentno pot za interakcijo z državo. Z razumevanjem ključnih funkcionalnosti in redno uporabo boste prihranili čas, zmanjšali možnost napak in imeli stalen nadzor nad svojimi davčnimi zadevami. Prihodnost davčnega poslovanja je digitalna, in portal eDavki je vaš ključ do nje.

racunovodja 9 decembra, 2025 Davki, Finance 0 Comments

Zimski regres 2025: višina, roki izplačil, izjeme za delodajalce in pravila poročanja

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji potrdil Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Z novim zakonom se uvaja dodatna delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi zaposleni.

Koliko znaša zimski regres 2025 ?

Višina zimskega regresa znaša 639 evrov, izplačan pa bo najkasneje do 18. decembra 2025.

Za leto 2025 zakon določa posebno prehodno ureditev. Delodajalci, ki se soočajo z nelikvidnostjo, bodo lahko izplačilo izjemoma izvedli kasneje, in sicer do 31. marca 2026, brez potrebe po določilu v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Uvedena je še ena prehodna izjema. Delodajalci, ki bodo izpolnjevali zakonske pogoje (brez izplačila dobička, nakupov lastnih deležev, nagrad poslovodstvu ali drugih podobnih obveznosti v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026), bodo lahko za leto 2025 najprej izplačali ¼ zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostalih ¾ pa do 31. marca 2026.

Izjeme:

Izjeme, ki omogočajo kasnejše izplačilo zimskega regresa 2025, ne veljajo za javni sektor.

Zakon vsebuje tudi določila o zimskem dodatku za upokojence v letu 2025. Dodatek pripada vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo dodatek izplačal do 19. decembra 2025, oziroma ob naknadni pridobitvi pravice skupaj z redno pokojnino za maj naslednje leto. Višina dodatka znaša 150 evrov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Poročanje:

V zvezi z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki ga je Državni zbor sprejel 11. 11. 2025, finančna uprava obvešča delodajalce, da je izplačilo zimskega regresa treba poročati na obrazcu REK-O. Izplačilo zimskega regresa za leto 2025 v višini do ½ minimalne plače (ali sorazmernega dela) se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino niti v osnovo za prispevke.

Na REK-O se za poročanje uporablja vrsta dohodka 1190 – Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Na iREK obrazcu bo dodana nova vrsta dohodka 1112 – Zimski regres. V iREK bo treba vnesti podatke o prejemniku zimskega regresa, v polju A052 izbrati VD 1112 ter znesek izplačila vpisati v polje A052.

Oddaja REK-O obrazcev na eDavkih bo omogočena v zadnjem tednu novembra.

Če bo delodajalec izplačal zimski regres v višjem znesku od ½ minimalne plače (oz. sorazmernega dela), bo razliko poročal kot plačilo za poslovno uspešnost – z vrsto dohodka 1151 in iREK oznako 1111 Plačilo za poslovno uspešnost.

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije

racunovodja 21 novembra, 2025 Zakonodaja 0 Comments

Obdavčitev božičnice v Sloveniji: Vse, kar morate vedeti

Božičnica je za mnoge zaposlene prijetno presenečenje ob koncu leta, ki predstavlja dodaten finančni bonus in priznanje za njihovo delo. Vendar pa se ob izplačilu božičnice pogosto pojavljajo vprašanja glede njene obdavčitve. Kako je obdavčena božičnica v Sloveniji? Kakšne so aktualne spremembe in kaj prinašajo predlogi vlade? Ta prispevek raziskuje vidike obdavčitve božičnice, da boste imeli jasen vpogled v to pomembno temo. Razumevanje obdavčitve božičnice je ključno tako za zaposlene kot za delodajalce, saj vpliva na končni neto znesek, ki pristane v žepu prejemnika, in na skupne stroške podjetja. Pravilna obdavčitev božičnice zagotavlja skladnost z zakonodajo in preprečuje morebitne zaplete.

Zakonodajni okvir in aktualne spremembe glede obdavčitve božičnice

Obdavčitev božičnice v Sloveniji ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2AA). Po noveli tega zakona, ki velja za izplačila od 1. januarja 2023 dalje, je določeno, da je izplačilo božičnice oproščeno dohodnine, če je izplačano največ dvakrat v koledarskem letu do višine povprečne mesečne plače v Sloveniji, ki po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (21.10.2025) znaša 2.522,16 EUR (povprečna mesečna bruto plača za zadnje 3 mesece). Vendar je od celotnega zneska vedno potrebno plačati prispevke za socialno varnost (22,1 % za zaposlenega in 16,1 % za delodajalca). Če božičnica presega ta prag, se znesek nad povprečno plačo všteva v davčno osnovo za dohodnino.

Trenutno ni sprejetega zakona o obvezni božičnici, čeprav so v javnosti prisotne razprave o morebitni uvedbi obveznega izplačila božičnice, po vzoru regresa za letni dopust. Predlogi vlade, ki so bili omenjeni, se nanašajo na možnost neobdavčitve božičnice do višine polovice minimalne plače (minimalna plača za leto 2025 znaša 1.277,72 EUR, kar pomeni, da bi bil neobdavčen znesek približno 636,86 EUR). Vendar te spremembe še niso potrjene in trenutno velja zgoraj opisana ureditev.

Primerjava z regresom

Regres za letni dopust je v Sloveniji zakonsko obvezen in neobdavčen z dohodnino do višine povprečne mesečne plače (2.522,16 EUR). Božičnica pa je trenutno prostovoljna nagrada, ki jo delodajalec izplača ob koncu leta, in je prav tako oproščena dohodnine do višine povprečne plače. Predlogi za obvezno neobdavčeno božičnico do višine polovice minimalne plače bi povečali neto znesek za zaposlene, kar bi bilo podobno ureditvi regresa.

Kako se izračuna obdavčitev božičnice?

Božičnica je plačilo za poslovno uspešnost, kot je določeno v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za ugodnejšo davčno obravnavo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Izplačilo je povezano z delovnim razmerjem (lahko tudi v naravi, ne le v denarju).
Gre za plačilo za poslovno uspešnost (ne delovno uspešnost posameznika).
Pravica do izplačila je določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.
Izplačilo je namenjeno vsem upravičenim delavcem.
Izplačilo se opravi največ dvakrat letno.

Če božičnica presega višino povprečne mesečne plače, se razlika nad tem zneskom obdavči z dohodnino po veljavnih stopnjah. Prispevki za socialno varnost (22,1 % za zaposlenega in 16,1 % za delodajalca) se obračunajo od celotnega zneska.

Primer izračuna

Za lažje razumevanje si oglejmo primere izračunov obdavčitve božičnice (upoštevajoč povprečno mesečno plačo 2.522,16 EUR):

Scenarij 1:

Dohodnina: Oproščena, saj je znesek pod 2.522,16 EUR.
Prispevki zaposlenega: 500 EUR × 22,1 % = 110,50 EUR.
Neto znesek: 500 EUR - 110,50 EUR = 389,50 EUR.
Prispevki delodajalca: 500 EUR × 16,1 % = 80,50 EUR.
Skupni strošek delodajalca: 500 EUR + 80,50 EUR = 580,50 EUR.

Scenarij 2:

Dohodnina: Oproščena, saj je znesek pod 2.522,16 EUR.
Prispevki zaposlenega: 1.500 EUR × 22,1 % = 331,50 EUR.
Neto znesek: 1.500 EUR - 331,50 EUR = 1.168,50 EUR.
Prispevki delodajalca: 1.500 EUR × 16,1 % = 241,50 EUR.
Skupni strošek delodajalca: 1.500 EUR + 241,50 EUR = 1.741,50 EUR.

Scenarij 3:

Dohodnina: Oproščena do 2.522,16 EUR; presežek (2.600 EUR - 2.522,16 EUR = 77,84 EUR) je obdavčen z dohodnino.
Prispevki zaposlenega: 2.600 EUR × 22,1 % = 574,60 EUR.
Davčna osnova za dohodnino: 77,84 EUR - (77,84 EUR × 22,1 % = 17,20 EUR) = 60,64 EUR.
Dohodnina (npr. 16 % davčni razred): 60,64 EUR × 16 % = 9,70 EUR.
Neto znesek: 2.600 EUR - 574,60 EUR - 9,70 EUR = 2.015,70 EUR.
Prispevki delodajalca: 2.600 EUR × 16,1 % = 418,60 EUR.
Skupni strošek delodajalca: 2.600 EUR + 418,60 EUR = 3.018,60 EUR.

Ti primeri ponazarjajo, kako različno se lahko izračuna neto znesek božičnice glede na bruto znesek in veljavno zakonodajo. Pomembno je poudariti, da so to poenostavljeni izračuni za ilustracijo in da se dejanska obdavčitev božičnice lahko razlikuje glede na specifične davčne razrede in prispevke posameznika. Zato je vedno priporočljivo preveriti natančne izračune pri računovodji ali davčnemu svetovalcu.

Vpliv na zaposlene in delodajalce

Za zaposlene je božičnica, oproščena dohodnine do višine povprečne plače (2.522,16 EUR), ugodna, saj poveča njihov razpoložljivi dohodek. Vendar so prispevki za socialno varnost vedno obvezni, kar zmanjša neto znesek. Božičnica povečuje motivacijo in pripadnost zaposlenih, kar pozitivno vpliva na njihovo produktivnost.

Za delodajalce trenutna ureditev omogoča ugodnejšo davčno obravnavo do višine povprečne plače, kar zmanjšuje stroške dela. Če bi bil sprejet predlog o obvezni neobdavčeni božičnici do polovice minimalne plače (638,86 EUR), bi to dodatno zmanjšalo administrativne obremenitve in povečalo privlačnost nagrajevanja zaposlenih. Za podjetja, ki poslujejo manj uspešno, pa bi obveza pomenila dodatno obremenitev.

Prihodnost obdavčitve božičnice

Slovenska zakonodaja se na področju obdavčitve dela nenehno razvija. Trenutno velja oprostitev dohodnine za božičnico do višine povprečne mesečne plače (2.522,16 EUR), prispevki za socialno varnost pa so obvezni. Predlogi o neobdavčeni božičnici do višine polovice minimalne plače (638,86 EUR) ali uvedbi obvezne božičnice še niso potrjeni, a bi lahko povečali privlačnost zaposlitve v Sloveniji in spodbudili rast neto dohodkov zaposlenih. Pomembno je spremljati aktualne spremembe zakonodaje, saj bodo vplivale tako na zaposlene kot na delodajalce.

Tabela: Primerjava obdavčitve božičnice (trenutno vs. predlog)

Znesek božičnice	Trenutna obdavčitev (do povprečne plače)	Predlagana obdavčitev (do 1/2 minimalne plače, ni še sprejeta)
Do povprečne bruto plače (2.522,16 EUR)	Neobdavčeno z dohodnino, prispevki obvezni	Dohodnina na presežek nad 1/2 minimalne plače
Nad povprečno bruto plače	Dohodnina na presežek, prispevki obvezni	Dohodnina na presežek nad 1/2 minimalne plače
Do 1/2 minimalne bruto plače (638,86 EUR)	Neobdavčeno z dohodnino, prispevki obvezni	Neobdavčeno z dohodnino in oproščeni prispevki do praga (predlog)

Opomba: Podatki so informativne narave in se lahko spremenijo glede na zakonodajo.

Slika: Božičnica kot nagrada

Pogosta vprašanja (FAQ) o obdavčitvi božičnice

Da bi razjasnili morebitne nejasnosti, smo zbrali nekaj pogostih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z obdavčenjem božičnice.

1. Je božičnica obvezna?

Trenutno božičnica v Sloveniji ni zakonsko obvezna, temveč je prepuščena odločitvi delodajalca. Predlogi o uvedbi obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače so v razpravi, a še niso sprejeti.

2. Do katerega zneska je božičnica neobdavčena?

Božičnica je oproščena dohodnine do višine povprečne mesečne plače (2.522,16 EUR). Prispevki za socialno varnost (22,1 % za zaposlenega in 16,1 % za delodajalca) so obvezni od celotnega zneska.

3. Kakšna je razlika med božičnico in regresom?

Regres je zakonsko obvezen in neobdavčen z dohodnino do višine povprečne plače, medtem ko je božičnica prostovoljna in prav tako oproščena dohodnine do istega praga. Glavna razlika je v obveznosti izplačila in namenu (regres je vezan na letni dopust, božičnica na poslovno uspešnost).

Zaključek

Obdavčitev božičnice je kompleksna tema, ki se v Sloveniji nenehno razvija. Trenutno je božičnica oproščena dohodnine do višine povprečne mesečne plače (2.522,16 EUR), prispevki za socialno varnost pa so obvezni. Predlogi o neobdavčeni božičnici do polovice minimalne plače (638,86 EUR) ali uvedbi obvezne božičnice še niso sprejeti. Razumevanje obdavčitve božičnice je ključno za finančno načrtovanje tako zaposlenih kot delodajalcev, saj zagotavlja skladnost z zakonodajo in transparentnost.

racunovodja 18 septembra, 2025 Davki, Finance 0 Comments

Davek od prodaje nepremičnine v Sloveniji 2025 – Kompletni vodič

Hitri odgovor: Pri prodaji nepremičnine v Sloveniji plačate dva glavna davka: davek na promet nepremičnin v višini 2% (plača prodajalec) in davek na kapitalski dobiček 25% od razlike med prodajno in nakupno ceno. Obstajajo pomembne izjeme, zlasti za glavno bivališče.

Prodaja nepremičnine v Sloveniji prinaša različne davčne obveznosti, ki jih morajo lastniki poznati že pred odločitvijo o prodaji. Davek od prodaje nepremičnine ni enoten pojem, temveč zajema več vrst davkov, od katerih sta najpomembnejša davek na promet nepremičnin in davek na kapitalski dobiček pri prodaji nepremičnine. Razumevanje teh obveznosti je ključno za pravilno načrtovanje prodaje in izogibanje neprijetnim presenečenjem.

Davek na promet nepremičnin - osnove in obveznosti

Davek na promet nepremičnin je temeljni davek, ki ga plačujemo pri vsakem prenosu lastništva nepremičnine. Davčna obveznost nastane s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, ne glede na to, kdaj je dejansko plačana kupnina ali kdaj je izvršen vpis v zemljiško knjigo.

Ključne značilnosti davka na promet nepremičnin:

Davčna stopnja: 2% od vrednosti nepremičnine
Plačnik davka: Praviloma prodajalec nepremičnine
Rok za prijavo: 15 dni od sklenitve kupoprodajne pogodbe
Davčna osnova: Prodajna vrednost, če ustreza tržni vrednosti

Kdo plača davek na promet nepremičnin?

Čeprav je osnovni princip, da davek na promet nepremičnin plača prodajalec, lahko stranki v kupoprodajni pogodbi dogovorita drugače. Davek se lahko prenese tudi na kupca, a mora biti to sestavni del kupoprodajne pogodbe. V tem primeru davek plača izključno kupec, vendar mora biti ta dogovor jasno zapisan v pogodbi.

Pomembno: Prodajalec mora vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin pri finančnem uradu na območju, kjer se nepremičnina nahaja. Brez potrdila o plačanem davku se prenos lastništva ne more vpisati v zemljiško knjigo.

Davek na kapitalski dobiček pri prodaji nepremičnine

Davek na kapitalski dobiček pri prodaji nepremičnine predstavlja obdavčitev dobička, ki ga dosežemo z razliko med prodajno in nakupno ceno nepremičnine. Ta davek ureja Zakon o dohodnini in predstavlja pomemben del davčnih obveznosti pri prodaji nepremičnin.

Obdobje lastništva	Davčna stopnja	Opombe
Do 5 let	25%	Polna obdavčitev dobička
5-10 let	25%	Možno zmanjšanje z olajšavami
10-15 let	15-25%	Postopno zmanjševanje
Več kot 15 let	0%	Popolna oprostitev davka

Izračun davka na dobiček pri prodaji nepremičnine

Davek na dobiček pri prodaji nepremičnine se izračuna po formuli:

Davčna osnova = Prodajna cena - Nakupna cena - Stroški prodaje - Stroški izboljšav
Davek = Davčna osnova × 25% (ali nižja stopnja)

Pri izračunu lahko odštejemo upravičene stroške, kot so provizije nepremičninskim agencijam, notarske storitve, stroški za pravno pomoč in stroški za izboljšave nepremičnine, ki so bile izvedene med lastništvom.

Izjeme in oprostitve davka

Slovenska davčna zakonodaja predvideva pomembne izjeme pri obdavčitvi prodaje nepremičnin, zlasti za glavno bivališče:

Oprostitev za glavno bivališče:

Če prodajate stanovanje ali stanovanjsko hišo (z največ dvema stanovanjema), kjer ste imeli stalno prebivališče zadnja tri leta pred prodajo in ste tam dejansko bivali, plačate le 2% davek na promet nepremičnin. Davka na kapitalski dobiček v tem primeru ni.

Dodatne oprostitve:

Dedovanje: Prenos nepremičnine zaradi dedovanja ni obdavčen
Darilo med družinskimi člani: Določene omejitve in pogoji
Menjava nepremičnin: Posebni pogoji za obdavčitev
15-letno pravilo: Po 15 letih lastništva ni davka na kapitalski dobiček

Postopek prijave in plačila davkov

Prodajalec nepremičnine mora izpolniti dve glavni davčni obveznosti:

1. Napoved za davek na promet nepremičnin

Vloži se v 15 dneh po sklenitvi pogodbe pri finančnem uradu na območju nepremičnine. K napovedi je treba priložiti:

Originalno kupoprodajno pogodbo
Dokazilo o lastništvu (če ni vpisano v zemljiški knjigi)
Druge potrebne dokumente

2. Napoved za davek na kapitalski dobiček

Prav tako se vloži v 15 dneh po podpisu pogodbe, če gre za obdavčljivo prodajo. Pomembno je natančno dokumentirati vse stroške in izboljšave.

Nasvet: Priporočljivo je, da se pred prodajo posvetujete z davčnim svetovalcem ali odvetnikom, ki se specializira za nepremičnine. Tako se boste izognili morebitnim napakam pri prijavi davkov.

Praktični primeri obdavčitve

Primer 1: Prodaja glavnega bivališča

Situacija: Prodaja stanovanja za 250.000 EUR, kjer je prodajalec bival zadnja 4 leta.
Davčne obveznosti: Samo davek na promet nepremičnin = 250.000 × 2% = 5.000 EUR

Primer 2: Prodaja naložbene nepremičnine

Situacija: Nakup za 150.000 EUR, prodaja za 220.000 EUR po 3 letih lastništva.
Davčne obveznosti:
- Davek na promet: 220.000 × 2% = 4.400 EUR
- Kapitalski dobiček: (220.000 - 150.000) × 25% = 17.500 EUR
- Skupaj: 21.900 EUR

Spremembe in novosti za leto 2025

Leta 2025 prinaša nekaj pomembnih sprememb na področju obdavčitve nepremičnin. Več o novih davkih na nepremičnine v Sloveniji lahko preberete v našem podrobnem vodniku.

Ključne spremembe za 2025:

Uvedba novega davka na nepremičnine
Spremembe v načinu vrednotenja nepremičnin
Nove olajšave za mlade družine
Digitalizacija postopkov prijave

Nasveti za optimalno davčno načrtovanje

Pravilno načrtovanje prodaje nepremičnine lahko bistveno zmanjša davčno breme:

Čas prodaje: Razmislite o čakanju do 15 let lastništva za popolno oprostitev
Dokumentiranje stroškov: Hranite vse račune za izboljšave in stroške
Glavno bivališče: Če načrtujete prodajo, zagotovite 3-letno bivanje
Pravni nasvet: Posvetujte se s strokovnjakom pred prodajo

Pogosta vprašanja in napake

Najpogostejše napake pri prijavi davkov:

Zamujanje 15-dnevnega roka za prijavo
Nepravilno vrednotenje nepremičnine
Neupoštevanje možnih olajšav
Nepopolna dokumentacija

Opozorilo: Zamuda pri prijavi davkov lahko povzroči dodatne obresti in globe. Davčni organ lahko odmeri tudi višji davek, če oceni, da prodajna cena ne ustreza tržni vrednosti.

Zaključek in priporočila

Razumevanje davka od prodaje nepremičnine je ključno za uspešno transakcijo. Davek na promet nepremičnin in davek na kapitalski dobiček pri prodaji nepremičnine predstavljata pomemben strošek, ki ga je treba upoštevati že pri načrtovanju prodaje.

Ključni dejavniki, ki vplivajo na višino davka, so obdobje lastništva, namen uporabe nepremičnine (glavno bivališče ali naložba) in pravilno dokumentiranje vseh stroškov. Za kompleksnejše primere priporočamo strokovno svetovanje.

Za najnovejše informacije o davčnih obveznostih pri nepremičninah obiščite uradno spletno stran Finančne uprave Republike Slovenije.

SEO izvleček (145 znakov):
Davek od prodaje nepremičnine Slovenije: 2% davek na promet nepremičnin plača prodajalec + davek na kapitalski dobiček 25%.

racunovodja 13 avgusta, 2025 Davki, Finance 0 Comments

Leto: <span>2025</span>

Kaj je davek od premoženja in kakšna je njegova pravna podlaga?

Pravna podlaga za davek od premoženja je Zakon o davkih občanov (ZDO) , ki določa, da se davek od premoženja plačuje od:

Razlika med davkom od premoženja in nepremičninskim davkom

Kdo mora plačati davek na premoženje (davčni zavezanec)?

Davčni zavezanec za davek od premoženja je torej:

Napoved za odmero davka od premoženja: obveznost in roki

Tabela (Obrazec napovedi za odmero davka od premoženja)

Koliko znaša davek na premoženje: davčna osnova in progresivne stopnje (2025)

Davčna osnova: vrednost nepremičnine in znižanje za 160 m2

Progresivne davčne stopnje za davek od premoženja v letu 2025

Tabela 1: Davek od premoženja za stavbe (stanovanja, garaže) 2025

Tabela 2: Davek od premoženja za prostore za počitek in rekreacijo 2025

Tabela 3: Davek od premoženja za poslovne prostore 2025

Podrobno o davčnih olajšavah in oprostitvah za davek od premoženja

1. Oprostitev za prvega lastnika (10 let)

2. Olajšava za družine z več člani

3. Oprostitve za določene vrste nepremičnin

Postopek odmere in plačila davka od premoženja

Razlika med davkom od premoženja in davkom na kapitalski dobiček

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) o davku od premoženja

1. Ali moram plačati davek od premoženja, če imam prijavljeno začasno prebivališče?

2. Kaj se zgodi, če ne vložim napovedi za odmero davka od premoženja?

3. Ali se davek od premoženja plačuje tudi za kmetijska zemljišča?

4. Kako se določi vrednost nepremičnine za davčno osnovo za davek od premoženja?

5. Ali se davek od premoženja plačuje tudi za poslovne prostore?

6. Ali se davek od premoženja plačuje tudi za garaže?

7. Kako se plačuje davek od premoženja?

Sklep: pomembnost poznavanja obveznosti in optimizacija davka od premoženja

Preverite še ostale prispevke:

1. Temeljni principi obdavčitve študentskega dela

1.1. Akontacija dohodnine in prag 400 EUR

1.2. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ)

2. Davčne olajšave: Ključ do tega, koliko lahko zasluži študent da ne plača dohodnine

2.1. Posebna osebna olajšava za študente

2.2. Normirani stroški

2.3. Splošna olajšava

3. Meja za vzdrževanega družinskega člana (VDC): Ključna odločitev

3.1. Meja zaslužka za VDC v letu 2025

4. Izračun: Koliko lahko študent zasluži da ne plača dohodnine (brez VDC)?

4.1. Scenarij 1: Maksimalen neobdavčen zaslužek (NI VDC)

4.2. Scenarij 2: Študent je VDC (Meja 4.840 EUR bruto)

5. Kaj se zgodi, če presežete mejo? Obdavčitev študentskega dela nad 12.930 EUR

5.1. Dohodninska lestvica za leto 2025

5.2. Primer izračuna pri visokem zaslužku (15.000 EUR bruto)

6. Dodatne možnosti za znižanje davčne osnove: Dejanski stroški

6.1. Pogoji in postopek uveljavljanja

7. Pogosta vprašanja (FAQ) o obdavčitvi študentskega dela

7.1. Ali moram oddati napoved za odmero dohodnine?

7.2. Kaj se zgodi, če mi je bila med letom odvedena akontacija dohodnine?

7.3. Ali se štipendija šteje v obdavčljive dohodke?

7.4. Ali je zaslužek prek študentskega servisa omejen?

7.5. Kako je z dohodnino po dopolnjenem 26. letu?

8. Povzetek in priporočila za maksimalen zaslužek na leto

Preverite še:

Kaj je dodatek za delovno dobo in kako se izračuna?

Pravna podlaga: Kje je dodatek za delovno dobo določen?

1. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

2. Kolektivne pogodbe (KP)

3. Interni akti delodajalca

Podrobna razlaga izračuna: Kako se izračuna dodatek na delovno dobo?

A. Osnova za izračun

B. Celotna delovna doba (Minulo delo)

C. Formula in primer izračuna

Dodatek na delovno dobo: Lestvica in posebnosti

Lestvica v Kolektivni pogodbi Banke Slovenije (KPBS-1)

Zgornja meja (Kapica)

Dodatek za delovno dobo in minimalna plača

Posebni primeri in dileme pri določanju delovne dobe

1. Delo s skrajšanim delovnim časom

2. Delo v tujini

3. Javna dela in delo pri s.p.

4. Obdobja starševskega dopusta in bolniške odsotnosti

Grafični prikaz: Kumulativni dodatek na delovno dobo (0,5 % letno)

FAQ: Pogosto zastavljena vprašanja o dodatku za delovno dobo

Q: Ali se dodatek za delovno dobo šteje v osnovo za izračun regresa?

Q: Ali lahko delodajalec samovoljno ukine dodatek za delovno dobo?

Q: Ali se dodatek izplačuje tudi za delo pri tujih delodajalcih?

Q: Kaj pa delavci, ki so imeli dodatek določen v pogodbi pred ZDR-1?

Zaključek: Pomen dodatka za delovno dobo